<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VODENJE PODJETIJ V PODRAVSKI REGIJI</dc:title><dc:creator>Čuš,	Toni	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Uršič,	Duško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>komuniciranje</dc:subject><dc:subject>motiviranje</dc:subject><dc:subject>timsko delo.</dc:subject><dc:description>Vodenje je usmerjanje, motiviranje in vplivanje na ljudi, da ti z ustreznim dejanjem prispevajo k doseganju želenih ciljev. Najbolj se odraža v organizacijah, kjer managerji prevzemajo vlogo planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja. Dober vodja komunicira z zaposlenimi, jih motivira in jim ustrezno delegira oziroma dodeljuje naloge. Raziskave so pokazale, da je vpliv dednosti za dobrega vodja približno 50-odstoten, ostalih 50-odstotkov pa se odraža v življenjskih izkušnjah, okoliščinah in ustreznem izobraževanju. Vodja naj bi poznal samega sebe, imel sposobnost deljenja moči in usklajevanja vrednot. Prav tako so pomembne lastnosti vodja pogum, odločnost, znanje, zgleden značaj, intuicija in vizija. 

Med temeljna področja managerske funkcije vodenja štejemo neposredno vodenje, komuniciranje, motiviranje in timsko delo. 
Managerjem je na voljo več pristopov, modelov in stilov vodenja. Vodja se drži sebi najprimernejših načel. Dva izmed pristopov k vodenju sta transformacijsko in transakcijsko vodenje. Po Torringtonu in Wightmannu poznamo štiri modele vodenja: avtokratski, skrbniški, podporni in kolegialno-demokratični. Drugi viri navajajo tri vrste modelov vodenja, ki preučujejo razmerje med situacijo in vedenjem vodje. Označujemo jih kot model osebnih značilnosti, model vedenja vodje in situacijski model vodenja. Vsak model vsebuje različne dejavnike, ki opisujejo in izražajo kateri način vodenja bi bil v določeni situaciji primernejši, morda celo boljši. 

Stil vodenja predstavlja hierarhični odnos med vodjem in njegovimi podrejenimi, ki se vzpostavi z namenom, da lahko vodja opravlja dve med seboj prepleteni funkciji: upravljanje procesa in upravljanje ljudi. Poznamo avtokratski, participativni, direktivni, očetovski stil vodenja, vodenje s podporo in vodenje s prepuščanjem.

S pomočjo anketnega vprašalnika sem na zastavljena vprašanja, ki obravnavajo teoretični del diplomskega seminarja, pridobil odgovore petnajstih managerjev, ki vodijo podjetja v podravski regiji Republike Slovenije. Na ta način so se v veliki meri potrdile vse štiri v uvodnem delu zastavljene delovne hipoteze, ki pravijo:

- Managerji sprejemajo konstruktivne odločitve v pomembnih situacijah v organizaciji. Za sprejete odločitve so polno odgovorni, od njih se pričakuje, da svoje delo uspešno opravljajo tudi pod pritiskom. 
- Dober manager mora primerno spodbujati komunikacijo z zaposlenimi. Pomembno je, da od zaposlenih pridobi informacije o delu, ki ga opravljajo, hkrati pa je zelo pomembna kontrolo nad delom. 
- Zavestna izbira primernega načina vodenja zaposlenih je ključ do uspeha managerja.
- Podjetja v podravski regiji se po vodenju med seboj bistveno ne razlikujejo.            </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-05 08:14:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19949</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10893596</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:FV3IAB6E</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
