<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V MALEM PODJETJU</dc:title><dc:creator>Žgajner,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sternad,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektronsko bančništvo</dc:subject><dc:subject>storitve elektronskega bančništva</dc:subject><dc:subject>varnostni mehanizmi</dc:subject><dc:description>V diplomskem seminarju smo opisovali elektronsko bančništvo z vidika malih podjetij. Ugotovili smo, da se opisane banke zelo trudijo, da svojim komitentom nudijo veliko ponudbo elektronskega bančništva. Ker je tehnologija vedno naprednejša, morajo banke delovati konkurenčno, da bodo obdržale svoje komitente. 

Tudi elektronsko bančništvo ima svoje prednosti in slabosti. Izmed najpomembnejših prednosti so prihranek časa, dosegljivost 24 ur na dan in pa seveda nižja cena poslovanja. Slabost vsega tega je seveda varnost. Zato morajo banke zagotoviti ustrezno varnost, saj lahko zelo hitro pride do zlorabe podatkov.

Med sabo smo primerjali pet največjih bank v Sloveniji. Te banke se glede ponudbe elektronskega bančništva in storitev ne razlikujejo veliko. Banka Celje d.d. in NLB d.d. svojim komitentom ne nudita mobilnega bančništva, NKBM d.d. in SKB d.d. pa pri storitvah internetnega bančništva ne nudita dela z e-računi. 

Podjetje, ki smo ga opisali zelo veliko posluje preko internetnega bančništva, saj zelo prihranijo na času in denarju. Zato je naša trditev, da podjetje uporablja elektronsko bančništvo večinoma za plačevanje, pravilna.            </dc:description><dc:publisher>[J. Žgajner]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-05 11:06:02</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>19957</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.71</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10815004</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:7VYYRSKP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
