<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VPLIV GNOJENJA IN NAČINA OBNOVE RUŠE NA PRIDELEK KRME NA PAŠNIKU</dc:title><dc:creator>Kmetec,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gselman,	Anastazija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gnojenje</dc:subject><dc:subject>obnova ruše</dc:subject><dc:subject>pašnik</dc:subject><dc:subject>pridelek krme</dc:subject><dc:description>V letih 2007 in 2008 smo v Zgornjih Hočah (325 m  n. v., 49° 37' 31'' s .g. š., 15° 37' 13'' v. g. d.) izvedli poskus na travinju združbe Lolietum perennis, v katerem smo preučevali vpliv gnojenja in načina obnove ruše na pridelek krme na pašniku. Poskus je bil izveden kot dvofaktorski poskus po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, kjer je bil faktor na glavnih parcelah gnojenje, na podparcelah pa obnova ruše.  Gnojenje je potekalo na tri načine: 1 – z gnojevko v količini do 2,5 GVŽ ha-1 in 150 kg ha-1 hiperkorna; 2 – z  20 % nižjimi količinami gnojevke kot v prvem načinu (1,9 GVŽ ha-1) in 150 kg ha-1 hiperkorna; 3 – z mineralnimi gnojili (400 kg ha-1 NPK + 230 kg ha-1 KAN). Pri obnovi ruše so bili izvedeni naslednji načini: 1 – brez obnove (kontrola); 2 – samozasejavanje; 3 – vsejavanje. Različno gnojenje ni signifikantno vplivalo na količino in kakovost pridelka krme v letu 2008, vpliv pa je bil dokazan za načine obnove ruše. Obnova ruše s vsejavanjem, izvedenem v letu 2007, v primerjavi s kontrolo ni povečala pridelka krme v letu 2008, obnova s samozasejavanjem  ga je celo  zmanjšala.            </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-05 14:16:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19966</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:Z5FPEWTZ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
