<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OBOLENJA ŠČITNICE IN ZDRAVSTVENA NEGA</dc:title><dc:creator>Kukovec,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puklavec,	Ludvik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ščitnica</dc:subject><dc:subject>jod</dc:subject><dc:subject>bolnik</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Zadnja leta se pojavlja vse več bolnikov z motnjami delovanja ščitnice. Incidenca bolezni je zelo visoka, vendar natančnih epidemioloških podatkov za Slovenijo o prevalenci in incidenci ni.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo opisali ščitnico, bolezni ščitnice, njihove simptome, vlogo joda pri delovanju ščitnice, diagnostične metode ugotavljanja, zdravljenje ter vlogo medicinske sestre pri bolnikih z obolenjem ščitnice in zdravstveno nego. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskava je potekala v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, na oddelku za nuklearno medicino, v ambulanti za bolezni ščitnice. V raziskavo je bilo vključenih 50 bolnikov z obolenjem ščitnice, ki obiskujejo ambulanto za bolezni ščitnice na oddelku za nuklearno medicino, v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost bolnikov z obolenjem ščitnice ter kje so dobili največ informacij o obolenju ščitnice. Zanimalo nas je tudi, če obolenje ščitnice vpliva na odnose v družini in s prijatelji ter kakšne težave so se pojavile pri obolenju ščitnice.
Ugotovili smo, da je 96% bolnikov dobro seznanjeno o obolenju ščitnice, večina bolnikov (70%) je največ informacij dobilo od zdravnika, ostali pa iz strokovne literature, interneta, časopisa ali revij in prijateljev. Obolenje ščitnice ne vpliva na odnose v družini pri 86%-ih bolnikov, na odnose med prijatelji pa obolenje ščitnice ne vpliva pri 92%-ih bolnikov. Manj kot polovica (44%) bolnikov težav pri obolenju ščitnice ne navaja, ostali pa navajajo utrujenost, splošno slabost, potenje, aritmija, navale vročine, nervozo, povečanje telesne teže.            </dc:description><dc:publisher>[J. Kukovec]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-09 11:53:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>20123</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.441-083</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1737892</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:FXOY2KMZ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
