Ekonomsko vrednotenje gozdnih dobrin s pomočjo metode diskretne izbire na primeru mediteranskih gozdovMavsar, Robert (Avtor) Knez Riedl, Jožica (Mentor) Čančer, Vesna (Komentor) ekonomsko vrednotenjemetoda diskretne izbireokoljska dobrinamediteranski gozdkompleksnost izbiretočka zasičenostiPomanjkanje investicij v gozdove ne zmanjšuje le gospodarskega pomena gozdov in gozdarstva, temveč prispeva tudi k zmanjšani konkurenčnosti gozdarskega sektorja, zmanjšani kakovosti življenja v ruralnem okolju in k migracijam prebivalstva v urbana okolja. Eden izmed poglavitnih razlogov za pomanjkanje investicij v gozdove, je njihova nizka donosnost. Namreč za ekonomsko presojo investicij se najpogosteje uporablja analiza stroškov in koristi. Ta metoda presoje temelji na primerjavi celotnih stroškov in koristi nekega projekta oziroma investicije. Težava pri uporabi te metode za presojo investicij v gozdove je predvsem ta, da gozdovi zagotavljajo vrsto netržnih dobrin in storitev (npr. možnosti za rekreacijo, vezava CO2, ohranjanje biotske pestrosti, zaščita pred erozijo), ki nimajo določene tržne vrednosti in jih v ekonomski presoji večinoma ne upoštevamo. Kljub temu je socialna vrednost teh dobrin pogosto celo višja kot vrednost tržnih dobrin (npr. les, biomasa, gozdni sadeži), ki jih zagotavljajo gozdovi. Zato izključitev netržnih dobrin iz ekonomske presoje investicij lahko predstavljala pomembno podcenjevanje koristi, ki jih prinašajo. V preteklih desetletjih so se razvile in uveljavile razne metode za vrednotenje netržnih dobrin. Slednje so temeljile bodisi na izraženih preferencah (npr. metoda kontingenčnega vrednotenja) ali na implicitnih trgih (npr. metoda potovalnih stroškov, hedonistična metoda). Žal pa so te metode omejene samo na oceno vrednosti določenih netržnih dobrin (npr. rekreacija, podoba krajine), ali pa niso dovolj fleksibilne, da bi omogočale hkratno vrednotenje različnih netržnih dobrin. Da bi se izognili tem in ostalim pomanjkljivostim že ustaljenih metod za vrednotenje netržnih dobrin, so na področju vrednotenja okoljskih dobrin pričeli uporabljati metodo diskretne izbire, ki pa se še ni povsem uveljavila, predvsem zavoljo kompleksnosti uporabe. Disertacija je imela dva osnovna cilja. Prvi je predstavitev metode diskretne izbire, njenih značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti, v primerjavi z drugimi metodami vrednotenja netržnih dobrin. Drugi cilj pa je bil z empirično raziskavo predstaviti uporabo metodo diskretne izbire. Metoda je bila uporabljena na primeru vrednotenja netržnih dobrin, ki bi jih lahko zagotavljale pogozdene površine v mediteranskem delu Španije. V drugem poglavju predstavljamo vrste gozdnih dobrin, načine njihovega razvrščanja, njihov sedanji in prihodnji pomen v državah Evropske unije ter metode za oceno njihove ekonomske vrednosti. Obstaja vrsta shem, ki gozdne dobrine razvrščajo z ozirom na različne kriterije, kot so funkcijska, holistična, klasifikacija na osnovi celotne ekonomske vrednosti in delitev z ozirom na javne in zasebne dobrine. Hkrati smo poudarili, da je uporabnost posameznega načina razvrščanja odvisna predvsem od potreb uporabnika. Med upoštevanimi skupinami gozdnih dobrin so na ravni Evropske unije najpomembnejše varovanje biotske pestrosti, proizvodnja industrijskega lesa in rekreacija. Ob tem se pričakuje, da bo v prihodnje naraščal predvsem pomen netržnih dobrin, medtem ko bo pomen bolj tradicionalnih dobrin (npr. industrijski les, lov) ostal nespremenjen. V tretjem poglavju smo podrobneje predstavili metodo diskretne izbire. V prvem delu tega poglavja smo predvsem predstavili temeljna izhodišča na katerih je zasnovana metoda. Nadaljevanje poglavja je bilo namenjeno predstavitvi uporabnosti metode, od zasnove študije do izračuna rezultatov in njihove uporabe za presojo politik. Zaključni del poglavja je namenjen predstavitvi poglavitnih prednosti in pomanjkljivosti metode diskretne izbire. Med prednostmi smo izpostavili, da metoda omogoča hkratno oceno mejnih vrednosti različnih dobrin. V četrtem poglavju smo podrobneje predstavili zasnovo empirične študije, ki smo jo izvedli na primeru vrednotenja gozdnih dobrin. V ta namen smo izbrali dva primera pogozdovanja na opuščenih kmetijskih površinah v mediteranskem delu Španije. V prvem primeru bi se poR. Mavsar20112011-09-15 08:56:26Doktorska disertacija20291UDK: 630COBISS_ID: 20847590NUK URN: URN:SI:UM:DK:G7EL94RHsl