Neprostovoljna hospitalizacija duševno motenih oseb v Republiki Sloveniji : diplomsko deloŠmid, Anja (Avtor) Areh, Igor (Mentor) duševne motnjeduševni bolnikipsihiatrične ustanovehospitalizacijaneprostovoljna hospitalizacijadiplomske naloge Neprostovoljno hospitalizacijo duševno motenih oseb v Republiki Sloveniji od leta 2008 ureja Zakon o duševnem zdravju. Pred tem sta to področje urejala kar dva zakona, in sicer Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o nepravdnem postopku. Psihiatrična stroka je kritizirala tako staro kot novo ureditev neprostovoljnega zdravljenja duševno bolnih oseb. Kritike zakonodaje so prisotne tudi v tujini, na primer v Avstriji. Nanašajo se predvsem na zmanjšanje uspeha zdravljenja. To povezujejo z zmanjšanjem števila neprostovoljnih hospitalizacij, ki ima za posledico povečanje forenzičnih hospitalizacij. Forenzične hospitalizacije poznamo tudi pri nas. Pod to bi lahko šteli varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki ga namesto kazenske sankcije »dosodijo« neprištevnemu storilcu kaznivega dejanja. Kljub ustaljenemu prepričanju, duševno motene osebe niso bolj nasilne od splošne populacije, razen v obdobjih poslabšanj določenih bolezni. Bolj pogosto ogrožajo sebe kot druge, zaradi česar je pravočasna zdravstvena pomoč ključnega pomena. Večjo nevarnost za druge predstavljajo ljudje, ki so osebnostno moteni. Ker ne spadajo med duševno bolne, jih ukrep neprostovoljne hospitalizacije ne zadeva. Za zdravljenje duševno bolnih oseb je bolj primerna prostovoljna hospitalizacija, ker zaradi pristanka v zdravljenje omogoča večje sodelovanje in posledično boljši uspeh. Ko se osebe pozdravijo, v mnogih primerih odobravajo hospitalizacijo, saj razumejo njeno nujnost za ozdravitev.A. Šmid20112011-09-15 14:51:58Diplomsko delo20315UDK: 616.89COBISS_ID: 2205418NUK URN: URN:SI:UM:DK:IW3RIO2Fsl