<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>NOTRANJA KAKOVOST ZELENJAVE – VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV</dc:title><dc:creator>Mlasko,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grobelnik Mlakar,	Silva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>dekompozicijski test</dc:subject><dc:subject>pridelovalni sistemi</dc:subject><dc:subject>izguba suhe snovi</dc:subject><dc:subject>vidne spremembe</dc:subject><dc:description>Skladiščna sposobnost belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba cv. 'Krajnsko okroglo') in rdeče pese (Beta vulgaris L. cv. ‘Rote Kügel’), pridelanih v različnih pridelovalnih sistemih, je bila analizirana z dekompozicijskim testom v obdobju dveh in štirih mesecev po spravilu pridelka v letu 2009. Vzorci so bili pridobljeni iz konvencionalnega, integriranega, ekološkega, biodinamičnega pridelovalnega sistema ter kontrole (brez uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev). Izguba suhe snovi in vidne spremembe so bile opažene v vzorcu, ki so bili 10 dni shranjeni v inkubatorju pod neoptimalnimi pogoji (dekompozicijski test). Rezultati ne kažejo vpliva pridelovalnega sistema na vzorce, ki so bili inkubirani drugi mesec po spravilu pri zelju in drugi ter četrti mesec pri rdeči pesi, razlike pa so bile statistično značilne četrti mesec po spravilu pri zelju, kjer je bila največja izguba suhe snovi izmerjena v integriranem pridelovalnem sistemu. Vidna sprememba vzorcev, ki se je ocenjevala z anketo, je bila največja pri zelju v kontroli in pri rdeči pesi v integriranem pridelovalnem sistemu.            </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-21 14:18:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>20528</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:WTGYYG2H</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
