<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>BREZPOSELNOST IN INFLACIJA V IZBRANIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE</dc:title><dc:creator>Prednik,	Jani	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bekő,	Jani	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inflacija</dc:subject><dc:subject>brezposelnost</dc:subject><dc:subject>bruto domači proizvod</dc:subject><dc:subject>Phillipsova krivulja</dc:subject><dc:subject>inflacijska pričakovanja.</dc:subject><dc:description>Brezposelnost in inflacija sta nedvomno dve zelo pomembni determinanti, ki kažeta, kako uspešno je gospodarstvo. Ekonomisti si glede teh dveh determinant niso enotni. Nekateri zagovarjajo tezo, da se mora na račun višje stopnje brezposelnosti znižati inflacija, drugi trdijo obratno. Teoretično povezavo med tema dvema determinantama prikazuje t. i. Phillipsova krivulja.
Sloveniji, Slovaški, Češki, Litvi, Latviji, Madžarski in Poljski je skupno, da so šle skozi proces tranzicije v tržno gospodarstvo. Strukturne in druge institucionalne spremembe, ki so spremljale ta prehod, so vplivale na značilnosti povezave med brezposelnostjo in inflacijo. Nekatere države so se borile z visoko brezposelnostjo, druge z visoko inflacijo. Večini držav pa je uspelo obe determinanti znižati in spraviti na vzdržno, tržnim gospodarstvom primerljivo raven. Rezultati raziskav ne pritrjujejo tezi, da je v vseh obravnavanih državah možno najti poenoteno povezavo med stopnjo inflacije in stopnjo brezposelnosti.            </dc:description><dc:publisher>[J. Prednik]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-21 21:39:31</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>20547</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 330.34</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10869532</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:05R9FTIH</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
