<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>STATUSNO PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO IN PRIMERJAVA Z NEMŠKIM PRAVNIM SISTEMOM</dc:title><dc:creator>Sebanc,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratina,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gospodarska družba</dc:subject><dc:subject>samostojni podjetnik</dc:subject><dc:subject>družba z omejeno odgovornostjo</dc:subject><dc:subject>preoblikovanje</dc:subject><dc:description>Pravno-organizacijske oblike predstavljajo pomembne okvire, s pomočjo katerih se opravlja podjetniška dejavnost. Samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo sta najpogostejši pravni obliki. 

Preko analize prednosti in slabosti samostojnega podjetnika in družbe z omejeno odgovornostjo se da ugotoviti, katera pravna oblika je primernejša za določeno podjetje. Poznavanje značilnosti vsake izmed njih je pri preoblikovanju zelo pomembno. 

Samostojni se namreč preoblikuje v d.o.o. zaradi boljše alternative, ki jo predstavlja kapitalska družba. Razlogov za preoblikovanje je lahko več. S pomočjo poznavanja prednosti in slabosti vsake izmed pravno-organizacijskih oblik nato ugotovimo, ali so razlogi dovolj podjetnik Razlogom za preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. je namenjeno četrto poglavje. tehtni za preoblikovanje. 

Statusno preoblikovanje je postopek, pri katerem se samostojni podjetnik preoblikuje v gospodarsko družbo. V primeru, da se samostojni podjetnik odloči za statusno preoblikovanje, lahko prenese podjetje na novo kapitalsko družbo (popolni prenos) ali pa na prevzemno kapitalsko družbo, ki je bila ustanovljena že prej (postopni prenos). 

V Nemčiji se samostojni podjetnik imenuje Einzelunternehmen, družba z omejeno odgovornostjo pa Gesellschaft mit beschrankter Hafnung (GmbH). Einzelunternehmen ni pravna oseba, ne potrebuje minimalnega osnovnega kapitala pri ustanovitvi ter je za obveznosti odgovorna z vsem svojim premoženjem. GmbH je pravna oseba, ki potrebuje minimalni osnovni kapital in družbeniki so za obveznosti družbe odgovorni le do višine vplačanega deleža. 

Slovenski in nemški pravni sistem sta si relativno precej podobna, saj pripadata isti podskupini kontinentalnega pravnega sistema, ki se imenuje germanski pravni sistem.            </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-09-22 13:11:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>20559</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.7</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10934556</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:1EULOCHQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
