Položaj osnovnošolskih učiteljev v obdobju 1805-1869Grahornik, Danijela (Avtor) Protner, Edvard (Mentor) učiteljiformalnopravni položajstatusizobraževanjepodoba učiteljaosnovno šolstvozgodovinski pregledi.Poklic javnega osnovnošolskega učitelja je bil od njegovega nastanka s Splošno šolsko naredbo podrobno zakonsko reguliran. Država je učitelju natančno predpisala šolsko delo, od njega zahtevala predpisano izobrazbo in celo osebnostne lastnosti. Pri svojem delu in v privatnem življenju je bil učitelj nadzorovan in v primeru kršitev kaznovan. Nizka raven znanja, revščina ter podrejenost predstavnikom posvetne in cerkvene oblasti je učiteljem kvarila družbeni ugled. Drugi avstrijski osnovnošolski zakon, imenovan Politična šolska ustava, ni bistveno spremenil duhovnega in materialnega položaja učiteljev, medtem ko je učiteljevo vlogo v šoli omejil. Kljub poklicni nesamostojnosti in slabemu položaju, se je v učiteljih porajala samozavest in upi po izboljšanju njihovega položaja. Načrti, zasnovani v revolucionarnem letu 1848, bi pričakovanja učiteljev v resnici izpolnili. Toda porevolucijski razvoj temu ni bil naklonjen in reakcija je s konkordatom iz leta 1855 še okrepila vodilno vlogo cerkve v šolstvu. Šele razmere po letu 1860 so omogočile dolgo želene spremembe položaja osnovnošolskih učiteljev. Tretji avstrijski osnovnošolski zakon, ki je bil sprejet leta 1869, je na novo definiral učiteljski poklic. S svojimi določili je močno posegel tudi na področje učiteljevega ugleda in učiteljem prinesel izboljšanje položaja: boljšo izobrazbo, več poklicne in stanovske samostojnosti ter neodvisnost od lokalnih dejavnikov in od duhovščine. [D. Grahornik]20112011-10-06 00:44:41Diplomsko delo20882UDK: 37(043.2)COBISS_ID: 18770440NUK URN: URN:SI:UM:DK:VEIWDFDKsl