<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA PRI RAZLIČNIH GENERACIJAH OSNOVNOŠOLCEV</dc:title><dc:creator>Prah,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hus,	Vlasta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>ČAGRAN,	BRANKA	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prosti čas</dc:subject><dc:subject>osnovnošolci</dc:subject><dc:subject>dvoje različnih generacij odraslih ljudi</dc:subject><dc:description>Prosti čas je zelo pomembno življenjsko področje, saj vpliva na osebni razvoj, socializacijo, ustvarjalnost, nudi nam sprostitev ter nam daje nove moči za nadaljnje vsakodnevne obveznosti. Vse to in še več so razlogi, da ga izkoristimo čim bolj kakovostno.
V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo različne načine preživljanja prostega časa, kaj je njegov pomen in kako ga kakovostno izkoristiti. Opisana so načela, dejavniki ter interesi izkoriščanja prostega časa. Posebno poglavje je namenjeno tudi igri, kot pomembnemu dejavniku preživljanja prostega časa. Predstavili smo njen nastanek in pomen, vrste otroške igre ter kako lahko mi, odrasli, vplivamo na otrokovo igro. Govorimo o športu, o njegovi koristi in kaj bi morali storiti oziroma spremeniti, da bi bili otroci bolj telesno aktivni. Izpostavili smo tudi vlogo medijev in tehnologije (televizija, računalnik, svetovni splet itd.). Pri tem smo opozorili na nevarnosti, ki pretijo otrokom, na odgovornost starševske kontrole ter negativne posledice pretirane uporabe le-tega pri otrocih.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov raziskali, kakšen pomen dajejo prostemu času današnji otroci, koliko prostega časa sploh imajo in s čim se najraje ukvarjajo. Vzporedno s tem smo anketirali še starejše generacije. Rezultati so pokazali, da so današnji osnovnošolci veliko bolj obremenjeni, kot so bili le-ti leta nazaj. Primanjkuje jim prostega časa, kar je posledica prenatrpanega urnika v šolah ter preveč izvenšolskih dejavnosti. Do velikih razlik prihaja tudi pri načinih preživljanja prostega časa, saj se današnji otroci preveč poslužujejo računalnika, televizije oziroma tehnologije nasploh, za razliko od starejših generacij v njihovih letih, ki so svoj prosti čas bolj posvečali športu, igri ter naravi.            </dc:description><dc:publisher>[Š. Prah]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-10-09 17:09:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>20912</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18729736</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:JWMNDL9W</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
