<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Starostnik in tehnologija</dc:title><dc:creator>Dijanič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lahe,	Milica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažun,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>starostnik</dc:subject><dc:subject>informacijska in komunikacijska tehnologija</dc:subject><dc:subject>računalnik</dc:subject><dc:subject>svetovni splet (Internet)</dc:subject><dc:subject>izobraževanje.</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje prebivalstva je neizogiben proces, prav tako je dejstvo, da število starejših ljudi tako pri nas kot po svetu iz dneva v dan narašča. Zaradi razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) se potrebe za kakovostno življenje spreminjajo. Ker stopnja računalniške pismenosti postaja vse pomembnejša in čedalje bolj vpliva na kakovost življenja starostnikov, moramo kot družba zagotoviti pogoje in ustvariti možnosti, da si starostniki pridobijo znanje in veščine iz IKT, saj se bodo le tako enakopravneje vključevali v informacijsko družbo in bolj kakovostno živeli. Pri uvajanju starostnikov na IKT je skladno s primeri iz prakse učinkovito medgeneracijsko sodelovanje, kjer tako mlajša kakor starejša generacija izmenjuje znanje in izkušnje. Pomembno je spremeniti stereotipe o starosti saj so starostniki bili in so pomemben vir modrosti in znanja.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 100 naključnih starostnikov nad 65 let iz treh različnih slovenskih regij, in sicer zasavske, celjske in ljubljanske. Rezultate smo obdelali z naprednimi statističnimi analizami s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 19 z metodo analize frekvenc, srednjih vrednosti, križnih tabel in H-kvadrat testa, z rezultati katerih smo odgovarjali na postavljena raziskovalna vprašanja.
Rezultati: Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost starostnikov z napredno tehnologijo ter v kolikšni meri le - to uporabljajo ali si uporabe želijo. V kolikor starostniki IKT ne uporabljajo, smo želeli izvedeti, kje so omejitve. Seznanjenost z uporabo IKT je največja v ljubljanski regiji, vendar pa so v zasavski regiji, ki velja za manj razvito, v primerjavi s celjsko regijo, starostniki bolj seznanjeni z uporabo IKT. Ugotovili smo, da se starostniki čutijo prikrajšane zaradi neuporabe IKT in da jih to dejstvo ovira v vsakodnevnem življenju.
Diskusija: Glede na to, da nas vsepovsod obdajajo napredne tehnološke naprave, je za kakovostno starost vse bolj nujna prilagoditev le - tem. Za večjo informacijsko pismenost starostnikov bi bilo potrebno organizirati več računalniških tečajev, ki bi bili prilagojeni potrebam starostnikov. Še pred tem bi bilo dobro poskrbeti za večjo promocijo informacijske pismenosti starostnikov ter v večji meri vključiti razna društva, so povezana s starostniki, saj imajo veliko možnosti motiviranja starostnikov za učenje IKT.            </dc:description><dc:publisher>[M. Dijanič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-11-23 07:27:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21434</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.738.5:613.98</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1766564</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SXJRBYCA</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
