OSKRBA S PITNO VODO V OBČINAH SISTEMA B V PRIMORJU - OCENA VIŠINE OMREŽNINE KOT DELA CENE PITNE VODEOsim, Tamara (Avtor) Strašek, Sebastjan (Mentor) oskrba s pitno vodotransportni vodovodprimarni vodovodomrežninainfrastrukturainvesticijaK identifikaciji problematike varstva okolja je v začetnih fazah pristopila že Vlada Republike Slovenije, ki je v sprejetih dokumentih, med drugimi tudi v Nacionalnem programu varstva okolja in v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013, že začrtala smernice za obvladovanje problematike razmerij med naravo in družbo, prav tako pa tudi oskrbe s pitno vodo. Problematika oskrbe s pitno vodo v Pomurski regiji se odraža predvsem na področjih neustrezne zaščite vodnih virov in zajetij podzemne vode, na nerazviti javni vodooskrbi, ki ne omogoča oskrbe celotnega prebivalstva s pitno vodo, kot tudi z nezadostnimi zmogljivostmi zagotavljanja varne in kakovostne oskrbe z vodo. K reševanju problematike je Vlada Republike Slovenije pristopila s projektom vzpostavitve novega neodvisnega regionalnega vodnega sistema, katerega poglavitni cilj je zagotovitev trajnostne, nemotene in kakovostne oskrbe s pitno vodo vsem prebivalcem Pomurja. Za zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo je treba vzpostaviti oziroma zgraditi potrebno infrastrukturo, ki zajema vodne vire s črpališči, zajetji in čistilnimi napravami, transportne vodovode, primarne ter sekundarne vodovode. Zaradi enormnega obsega potrebne infrastrukture in njenih investicijskih vrednosti se je projekt izvedbe celotnega sistema oskrbe s pitno vodo razdelil v dve obdobno ločeni fazi. Lastništvo nad infrastrukturo transportnega tipa, ki vključuje vodne vire, transportne in skupne vodovode, bo med občinami razdeljeno po določenem ključu. Glede na delež lastništva nad infrastrukturo transportnega tipa bodo občine morale zagotavljati sredstva za njeno vzdrževanje oziroma pokrivati stroške amortizacije te infrastrukture. K tem stroškom je treba prišteti še stroške vzdrževanja oziroma amortizacije primarnih in sekundarnih vodovodov, torej infrastrukture primarnega tipa, ki jih bodo občine krile individualno, in sicer v okviru svojih meja. Vsota teh stroškov se bo odražala v višini omrežnine kot delu cene pitne vode v posamezni občini. Glede na dve obdobno ločeni fazi izvedbe investicije bo tudi končna cena pitne vode naraščala skladno s stopnjo realizacije investicij. Tako lastništvo, strošek amortizacije infrastrukture transportnega tipa kot tudi višino omrežnine za posamezno občino smo izračunavali po treh ključih: D. število vodomerov v posamezni občini (predvideni števci so pokazatelj porabe vode in s tem uporabe infrastrukture), E. število prebivalstva v posamezni občini (število prebivalstva je pokazatelj porabe vode in s tem uporabe infrastrukture), F. predvidena poraba vode v posamezni občini v letu 2056 (predvidena količina porabljene vode (v l/s) je pokazatelj uporabe infrastrukture). Strošek amortizacije infrastrukture primarnega tipa se ne spreminja, in to ne glede na uporabljen način izračuna, saj je lastniški delež oziroma investicija posamezne občine vedno enaka. Rezultati izračunov so različni in glede na že v sklepnem delu predstavljeno dejstvo, torej da lahko porabo vode v prihodnosti le predvidimo, tako kot lahko le predvidimo tudi porast oziroma padec prebivalstva in njuna nihanja, je pri izračunu omrežnine transporta verjetno najbolj smiselno in realno uporabiti princip izračuna glede na število vodomerov, saj informacije o številu vodomerov v posamezni občini izhajajo tudi iz dejanske instalirane moči. Ker je omrežnina le del cene pitne vode in ker smo pri podanih izračunih omrežnine zajeli le stroške amortizacije predvidene infrastrukture, je z vidika cene pitne vode treba upoštevati še dodaten dvig končne cene pitne vode za končnega porabnika, saj le-ta vključuje tudi vodarino in vodna povračila. [T. Osim]20112011-11-29 10:21:03Diplomsko delo21493UDK: 628.1COBISS_ID: 10931228NUK URN: URN:SI:UM:DK:LXFNXYG8sl