<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PROBLEMI RAZMERJA MED NOSILCEM DEJAVNOSTI KONTROLINGA IN PREJEMNIKI INFORMACIJ LE-TE</dc:title><dc:creator>Zamuda,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kontroling</dc:subject><dc:subject>dejavnost kontrolinga</dc:subject><dc:subject>prejemniki informacij dejavnosti kontrolinga</dc:subject><dc:subject>poslovodja</dc:subject><dc:subject>kontroler</dc:subject><dc:subject>odnosi med poslovodjem in kontrolerjem</dc:subject><dc:subject>kontrolerjeva poročila</dc:subject><dc:subject>konflikt</dc:subject><dc:subject>komunikacija.</dc:subject><dc:description>Strokovnjaki pogosto svetujejo podjetjem, da se je treba prilagajati na spremembe s prestrukturiranjem podjetja in z uvedbo dejavnosti kontrolinga. Napovedujejo, da bo v prihodnosti vloga kontrolerjev narasla.

Najpogosteje so nosilci dejavnosti kontrolinga kontrolerji, prejemniki informacij te dejavnosti pa so poslovodje. Obseg nalog kontrolerja je odvisen od več dejavnikov, in sicer od velikosti in zapletenosti organizacije, panoge, njegove osebnosti in sposobnosti ter od zamisli vrhovnega poslovodstva. Poslovodje najdemo v podjetju na vseh ravneh, glede kontrolerja pa stroka ni enotna, prav tako so različne tudi empirične raziskave. Ne glede na to, na kateri ravni v podjetju sta poslovodja in kontroler, je pomemben odnos med njima. Brez sodelovanja in komuniciranja med poslovodjem in kontrolerjem ni kontrolinga. Pomembno je, da se kontroler in poslovodja med seboj dobro poznata ter si zaupata. 

V praktičnem delu smo izvedli raziskavo o odnosu med nosilcem dejavnosti kontrolinga in prejemniki informacij le-te v slovenskih podjetjih. V raziskavi, ki je bila opravljena v štirih slovenskih podjetjih, so sodelovali štirje nosilci dejavnosti kontrolinga in devetnajst prejemnikov informacij dejavnosti kontrolinga.

Najpomembnejše ugotovitve raziskave:
‒	odnos med poslovodji in kontrolerji oboji v povprečju ocenjujejo kot dober. Tudi sodelovanje in komunikacijo so ocenili kot dobro. Zaznati je razlike v ocenah med podjetji. V povprečju so najboljše ocene v podjetjema »C« in »D«;
‒	bistveno več konfliktov se pojavlja v podjetjema »A« in »B«; 
‒	kontrolerji so pri svojih osebnostnih značilnostih najpogosteje izpostavili komunikativnost, inovativnost in vztrajnost;
‒	poslovodje so pri kontrolerjih najpogosteje izpostavili komunikativnost, vztrajnost in strpnost. Nihče med njimi ni omenil vedoželjnosti.

Ker strokovnjaki poudarjajo pomen dejavnosti kontrolinga, menimo, da bi bila smiselna raziskava o odnosih med nosilci dejavnosti kontrolinga in prejemniki informacij le-te, v katero bi vključili večje število slovenskih podjetij.            </dc:description><dc:publisher>[M. Zamuda]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-12-19 09:33:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>21710</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 657.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10963740</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:5RCLPSJJ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
