<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VISOK KRVNI TLAK - NEZNANJE JE EDEN OD VZROKOV ZA RAZŠIRJENOST BOLEZNI</dc:title><dc:creator>Remškar,	Blanka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hojs,	Radovan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>arterijska hipertenzija</dc:subject><dc:subject>krvni tlak</dc:subject><dc:subject>merjenje krvnega tlaka</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganj</dc:subject><dc:subject>neznanje</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja</dc:subject><dc:description>Visok krvni tlak je ena najbolj razširjenih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki skrajšuje življenjsko dobo. Povzroča vrsto hudih zapletov. Te lahko preprečimo s pravilno zdravstveno vzgojo, ki je ena izmed nalog zdravstvene nege. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja nam je pri tem v veliko pomoč. V tem magistrskem delu je raziskava osredotočena predvsem na znanje ljudi o visokem krvnem tlaku. Zastavljeno je bilo raziskovalno vprašanje Ali je neznanje o visokem krvnem tlaku eden glavnih vzrokov za razširjenost bolezni? ter dve hipotezi. V 1. hipotezi trdimo, da več kot 50 % anketiranih ne pozna nevarnosti visokega krvnega tlaka, v 2. hipotezi pa, da več kot 50 % anketiranih visokega krvnega tlaka ne jemlje kot bolezen.
Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. Za potrditev raziskovalnega vprašanja smo uporabili neodvisni student t – test. Za raziskavo je  bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Podatki so bili statistično obdelani s pomočjo programa za statistično obdelavo SPSS statistics 17.0 in Microsoft Excel. 
Rezultati. Pridobljeni rezultati so bili presenetljivi, saj smo ovrgli obe postavljeni hipotezi. Na postavljeno raziskovalno vprašanje pa smo dobili odgovor, da neznanje ni glavni vzrok za razširjenost bolezni (p&lt;0,001).
Sklep. Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in vedenjem o tem, kaj ljudje potrebujejo, lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi, pri čemer so nam raziskave v veliko pomoč.            </dc:description><dc:publisher>[B. Remškar]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-12-21 12:50:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>21733</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.1</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1758372</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XGVRP5IF</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
