<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>SAMOMORILNOST PRI MLADIH V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Pipuš,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koprivšek,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pišlar,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>samomor med mladimi in mladostniki</dc:subject><dc:subject>samomorilnost</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>prepoznavanje samomorilnosti</dc:subject><dc:subject>preprečevanje samomora.</dc:subject><dc:description>Samomor ali po latinsko »suicidum« pomeni ubiti samega sebe, vzeti si življenje. Je zaskrbljujoč pojav, ki zahteva pri samomorilno ogroženih celosten pristop. To pomeni, da je treba o samomoru javno spregovoriti, vzpostaviti učinkovito komunikacijo med zdravniki in vsemi, ki prihajajo v neposreden stik z osebami s težavami in duševnimi motnjami. Gre za problem, ki je povezan z biološkimi predispozicijami pa tudi s psihičnimi in družbenimi dejavniki. Zato je pomembno, da se samomorilnost ne obravnava le z medicinskim, ampak s celostnim, interdisciplinarnim pristopom, ta pa poleg zdravstvenega vključuje tudi druge sektorje in ljudi različnih strok, ki pomagajo ljudem v stiski. Povezanost in sodelovanje različnih sektorjev sta nujna in zelo pomembna. Cilj celostnega pristopa je preprečevanje in zmanjševanje števila teh dejanj.
V diplomskem delu smo opisali značilnosti samomora v Sloveniji, povezanost dejavnikov tveganja za samomor, v nadaljevanju diplomskega dela pa podrobneje predstavili samomorilno ogroženost med mladimi in kako prepoznavati samomorilna vedenja. Predstavili smo najbolj tvegane skupine za samomor in samomorilno vedenje pri mladih in mladostnikih. Opisali smo vzroke za izvršitev samomora in povezavo z različnimi duševnimi motnjami. Poudarili smo preventivne dejavnosti in vlogo usmerjene terapevtske pomoči mladostnikom z visokim samomorilnim tveganjem. 
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena meseca marca 2010, in sicer s pomočjo anketnega vprašalnika med  tridesetimi naključno izbranimi polnoletnimi dijaki ene izmed srednjih šol v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so mladi informirani o samomoru, o njihovi morebitni samomorilni ogroženosti, in kje bi poiskali pomoč ob pojavu samomorilnih misli. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mladi o samomoru zadovoljivo informirani, niso izrazito samomorilno ogroženi in se med prijatelji in v družini o tem pojavu redko pogovarjajo. Zaupali bi se prijateljem.            </dc:description><dc:publisher>[J. Pipuš]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-01-02 19:52:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21786</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89-008.441.44-053.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1770404</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XZ0AK0G0</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
