<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>K poznavanju gregarin (Protozoa: Apicomplexa: Eugregarinorida) v žuželkah v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Omerzu,	Manja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Gregarine</dc:subject><dc:subject>Eugregarinorida</dc:subject><dc:subject>paraziti</dc:subject><dc:subject>žuželke</dc:subject><dc:subject>morfometrija</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Gregarine so parazitske praživali, ki jih sistematsko uvrščamo v deblo Apicomplexa. Njihov razvoji krog poteka znotraj enega nevretenčarskega gostitelja, kjer se gregarine pritrdijo na epitelne celice črevesja, po stadiju razmnoževanja pa se v obliki oocist izločijo na prosto. V diplomskem delu smo predstavili vrste gregarin, ki zajedajo v žuželkah v Sloveniji. Preiskali smo 80 potencialnih vrst gostiteljev, ki jih uvrščamo med Odonata, Orthoptera, Dermaptera, Blattodea, Hemiptera, Coleoptera, Neuroptera, Hymenoptera, Lepidoptera in Diptera. Med navedenimi redovi žuželk so gregarine vsebovali naslednji: Orthoptera, Dermaptera, Blattodea, Coleoptera ter Neuroptera. Gregarine smo identificirali do vrst na osnovi morfometrije. Zabeležili smo 14 vrst gregarin, ki jih uvrščamo v rodove Gregarina, Hirmocysits, Gamocystis, Hyalospora, Leidyana in Actinocephalus. Pokazali smo, da je stopnja okuženosti med gregarnimi žuželkami dokaj visoka ter da tudi za slovenske gregarine velja rodovna specifičnost.            </dc:description><dc:publisher>[M. Omerzu]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-01-16 23:40:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>21886</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 57/59(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18893832</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:AWMAFGNY</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
