Model ključnih dejavnikov optimalne finančne strukture nefinančnih podjetijMlinarič, Franjo (Avtor) Jagrič, Timotej (Mentor) kapitalska strukturaoptimizacija finančne strukturemala in srednje velika podjetjanefinančna podjetjaagencijski konfliktstroški virov financiranjafinančna nefleksibilnostPo več kot pol stoletja znanstvenega raziskovanja finančne strukture pretežno velikih podjetij se še vedno nahajamo pred "enigmo", ki počasi odkriva svoje skrivnosti. Strokovni spor med praktiki in teoretiki se nadaljuje, aktualna finančna kriza pa je oba tabora prisilila, da sta uvidela lastne napake in začela iskati kompromisno razlago. Teoretiki počasi opuščajo idejo o splošnem ravnovesnem modelu kapitalske strukture, praktiki pa poskušajo bolje razumeti in uporabiti spoznanja teorije. Teorija kapitalske strukture nam zagotavlja koristen koncept razumevanja značilnosti oblikovanja finančne strukture v obliki hipoteze o zaporedju financiranja (POH) ter hipoteze tehtanja koristi in stroškov (TOH). Hipotezi smo v modificirani obliki za potrebe vzorca MSP uporabili tudi v naši raziskavi. Tako smo oblikovali specifičen podvzorec, ki praviloma ne pozna agencijskega problema med lastniki in managerji. Posledično so MSP bolj dolgoročno usmerjena, saj ne čutijo pritiska trga kapitala na njihovo vrednost. Na drugi strani pa imajo MSP višje vstopne pregrade na finančnem trgu ter visoko odvisnost od bančnega financiranja (v državah EU okoli 90 %). Finančno strukturo smo opazovali kot celoto investicijskih in finančnih odločitev znotraj danega ekonomskega sistema, ker smo prepričani, da imajo testirane hipoteze samo pogojno veljavnost. Iskanje optimalne finančne strukture je pravzaprav plovba med Scilo in Karibdo. Na eni strani imamo zavajajočo deterministično logiko ekonometričnih modelov, na drugi strani pa heterogenost izkušenj praktikov in njihovo intuicijo. Tradicionalne hipoteze finančne strukture velikih podjetij so nam zagotovile izhodišče za oblikovanje pojasnjevalnih spremenljivk, ki so morale biti neposredno merljive in razumljive široki poslovni javnosti. Pri vključevanju izbranih cenilk za opazovanje vpliva pojasnjevalnih spremenljivk so pomembne tudi praktične izkušnje, ki nam zagotavljajo znanje o dosegljivih podatkih in njihovih pomanjkljivostih. Cilj naše raziskave je med drugim oblikovanje liste ključnih dejavnikov finančne strukture, ki z zbliževanjem prakse in teorije omogoča vzajemno učenje. Pričujočo raziskavo značilnosti finančne strukture smo osnovali na dveh neodvisnih vzorcih podatkov: BISNODE za slovenska podjetja ter BACH2 za podjetja nekaterih evropskih držav, ki zagotavljajo harmonizirane podatke. Dodana vrednost naše raziskave je v oblikovanju dveh ekonometričnih modelov zadolževanja podjetja, da lahko posebej opazujemo dolgoročno in kratkoročno zadolževanje. Poleg tega smo uvedli dva popolnoma nova pojasnjevalna dejavnika finančne strukture: a) stroški virov financiranja ter b) finančna nefleksibilnost. V sintezi modelnih spoznanj o zadolževanju slovenskih MSP ugotavljamo dokaj močno povezavo med investicijskimi ter finančnimi odločitvami, ki verjetno določijo značilnosti finančne strukture za celotno ekonomsko dobo investicijskega projekta. Ugotovljena visoka stopnja inercije dolgoročnega in kratkoročnega zadolževanja sugerira, da tekoča optimizacija finančne strukture skoraj ni mogoča. Pri tem je zanimivo tudi opažanje, da cena virov financiranja ne igra statistično značilne vloge v slovenskih modelih zadolževanja. Poleg tega se je v obeh modelih zadolževanja izkazalo, da so podjetja s prevladujočim tujim lastnikom manj zadolžena. Slednje pa velja tudi za podjetja z višjo stopnjo finančne nefleksibilnosti. Pomembnejših razlik med dejavnostmi nismo ugotovili. Modelna spoznanja o zadolževanju evropskih podjetij pri vplivu donosnosti poslovanja, unovčljivosti premoženja ter inercije vzpostavljenih finančnih struktur so identična modelu slovenskih podjetij. Statistično značilen vpliv smo ugotovili tudi pri novih pojasnjevalnih spremenljivkah stroškov financiranja (podjetja z visokimi stroški financiranja so manj dolgoročno zadolžena) ter finančne nefleksibilnosti (podjetja z daljšim procesom kroženja denarja so bolj dolgoročno zadolžena). Upoštevajoč rezultate ekonometričnih modelF. Mlinarič20122012-01-20 23:08:16Doktorska disertacija21924UDK: 658.14/.17COBISS_ID: 11341340NUK URN: URN:SI:UM:DK:PYBWV1BCsl