<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE V LUČI SLOVENSKE ZAKONODAJE</dc:title><dc:creator>Jug,	Marta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>slovenska zakonodaja</dc:subject><dc:subject>pristojnosti zdravstvene nege</dc:subject><dc:subject>preseganje pooblastil</dc:subject><dc:description>Zaposleni v zdravstveni negi se pri delu srečujejo z vedno bolj osveščenimi uporabniki zdravstvenih storitev, ki se sklicujejo na pravice, ki jih nudi obstoječa zakonodaja. Medicinske sestre želijo pri delu najprej ustreči pacientu, mu zagotoviti varnost in zadovoljiti njegove potrebe. Da pri tem marsikdaj presegajo svoje kompetence in pooblastila, se niti ne zavedajo ali pa to zavestno prezrejo. Vsekakor pa premalo poznajo zakonodajo in vse pravne pasti, ki jih dobro ozaveščeni uporabniki lahko uporabijo, kadar menijo, da so kršene njihove pravice. Zato smo v nalogi opredelili občutljiva področja zdravstvene nege, zlasti na področju delegiranih nalog, kjer obstaja velika možnost prekoračitve pooblastil in s tem povezanih posledic pravne odgovornosti medicinske sestre.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda in analize literature s področja slovenske zakonodaje in kvantitativna metoda zbiranja podatkov s pomočjo vprašalnika. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa Excel in SPSS, s katerim smo izvedli statistično analizo podatkov. Vprašalnik smo razdelili v 5 bolnišnic. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno, na vprašanja so odgovarjali medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki neposredno delajo v praksi.
Rezultati: Z analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnika, smo ugotovili, da se zaposleni v zdravstveni negi v veliki meri zavedajo, da pri delu presegajo pooblastila. Velika večina (92 %) se je že srečala s primerom, ko so se zavedali, da so pri delu presegli pooblastila. Področja, kjer najpogosteje prihaja do preseganja pooblastil, so zdravstvena nega bolnika na kirurškem (53,7 %) in internističnem področju (36,3 %) ter področju zdravstvene nege otrok (10,0 %). Ugotovili smo tudi, da velika večina medicinskih sester (85,2 %) pozna vsaj kakšen primer kazenskega postopka proti medicinski sestri in da se jih 95,1% zaveda, da se v primeru zapletov ob prekoračitvi pooblastil ugotavlja tudi odgovornost medicinske sestre, vendar jih kljub temu zakonodajo s tega področja pozna le dobra polovica (52,8 %). 
Sklep: Medicinske sestre v želji čim prej in čim bolj pomagati pacientu, kljub zavedanju o odgovornosti, ki jo s tem prevzemajo, pogosto presegajo svoja pooblastila, ob tem pa sorazmerno slabo poznajo zdravstveno zakonodajo, ki posega na področje zdravstvene nege.            </dc:description><dc:publisher>[M. Jug]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-01-25 09:18:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>21952</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614.253.5:34</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1772708</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UGIOP80A</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
