<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>MNENJA UČITELJEV IN STARŠEV O DELU V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA</dc:title><dc:creator>Nedeljko,	Nada	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuš-Grmek,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>ČAGRAN,	BRANKA	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>podaljšano bivanje</dc:subject><dc:subject>učitelj</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>samostojno učenje</dc:subject><dc:subject>sprostitvena dejavnost</dc:subject><dc:subject>prosti čas</dc:subject><dc:subject>prehrana.</dc:subject><dc:description>Oddelek podaljšanega bivanja (OPB) ni novost devetletne osnovne šole. Slovenija
si že več kot pol stoletja prizadeva, da bi z vsebinsko razširjenim programom
pomagala k izenačevanju pogojev za nemoten razvoj vseh učencev. Z umestitvijo
OPB v predmetnik osnovne šole priznava njegovo pomembnost. Vsaka šola ga je
dolžna organizirati, vključitev vanj pa je prostovoljna. V raziskovalnem delu
predstavljamo empirično raziskavo o OPB. Preučili smo motive učiteljev za delo
v OPB, njihovo zadovoljstvo z delom, njihovo oceno usposobljenosti za
opravljanje tega dela ter možnosti za kakovostno uresničevanje ciljev OPB.
Preučili smo tudi razloge staršev za vključitev otroka v OPB, načine spremljanja
dela v njem ter zadovoljstvo staršev z delom v OPB. Podatke za raziskavo smo
zbrali v šolskem letu 2009/2010 s pomočjo anketnega vprašalnika, in sicer na
neslučajnostnem namenskem vzorcu učiteljev OPB ter na vzorcu staršev, ki so v
tem šolskem letu imeli otroka vključenega vanj. Rezultati raziskave razkrivajo, da
so učitelji sicer pripravljeni prevzeti delo v OPB, vendar le začasno. Z delom niso
povsem zadovoljni, težave se kažejo predvsem zaradi števila otrok v pretežno
kombiniranih oddelkih ter v nižjem ugledu tega delovnega mesta. Svojo
usposobljenost za delo ocenjujejo dokaj visoko, več znanja bi potrebovali
predvsem za delo v kombiniranih oddelkih. Med cilji OPB najlažje uresničujejo
cilje kosila manj možnosti pa imajo za uresničevanje ciljev samostojnega učenja.
Analiza odgovorov staršev kaže, da svoje otroke v OPB vključujejo predvsem
zaradi zagotovljenega varstva in možnosti opravljanja domačih nalog pod
nadzorom in ob pomoči učitelja. Starši delo v OPB spremljajo in so z dejavnostmi
v njem zadovoljni, vendar si želijo sprememb pri preživljanju prostega časa in pri
razvijanju strategij samostojnega učenja.            </dc:description><dc:publisher>[N. Nedeljko]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2012-02-16 09:24:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>22089</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18960904</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:JO1IZ4T3</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
