POMEN INTELEKTUALNE LASTNINE ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA, MOŽNOSTI ZAŠČITE IN PRIDOBITVE LE-TEVezjak, Matjaž (Avtor) Širec, Karin (Mentor) podjetništvomala in srednja podjetjaintelektualna lastninazakonodajazaščitakršenjeMala in srednja podjetja po svetu ter v Sloveniji predstavljajo veliko večino vseh podjetij in zaposlujejo najmanj polovico vse delovne sile. Obenem predstavljajo vir nove intelektualne lastnine, za zaščito katere pa se le redko odločajo. Pojem intelektualna lastnina povzema vse izdelke, ki so nastali kot rezultat človeškega intelekta in razmišljanja. Zaradi večje povezanosti s svetom, tudi zaradi interneta, je kontrola nad prikazanim in izrečenim vse težja, zato lažje prihaja do izkoriščanja nezaščitene ali kršenja že zaščitene intelektualne lastnine. Nezaščiten izum se lahko izgubi zaradi tekmecev, ki ne porabijo denarja in časa za njegov razvoj, s tem pa originalni izumitelj ostane brez nagrade ali zaslužka. Formalno zaščito intelektualne lastnine delimo na avtorske pravice in industrijsko lastnino, med katero spadajo patenti, modeli, znamke, geografske označbe in drugi varstveni certifikati. Informacije o zaščiti so dostopne pri različnih uradih, patentnih zastopnikih in bazah podatkov dostopnih na internetu. Prijavitelj se mora odločiti za način zaščite intelektualne lastnine glede na tip izuma/storitve, želeni obseg zaščite in področje zaščite. S tem si prilagodi stroške, ki so lahko relativno visoki za manjša podjetja. Podjetja, ki se odločajo za zaščito imajo prednost pred konkurenco, saj tako zaščitijo lastne produkte pred ponarejanjem oziroma trženjem izdelkov slabše kvalitete kot so originalni. S tem dajo tudi njihovim potrošnikov zaupanje v lastne produkte. Tako pridobljena prepoznavnost jim omogoča obstoj in razvoj, kot tudi prednost pred konkurenco. Omenjene koristi navajajo tudi anketirana podjetja. Na splošno število patentnih prijav, modelov in znamk narašča, tudi v Sloveniji, kar je dober znak razvoja ekonomsko-poslovnega področja. Vendar pa kljub trudu svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) in drugih uradov na področju izobraževanja malih in srednjih podjetij o pomembnosti zaščite intelektualne lastnine, še vedno ni preskoka naprej. Morda tudi zato, ker so kljub optimizaciji stroškov zaščite pogosto le-ti še vedno previsoki. V ta namen bi bilo dobro razmisliti o možnosti prilagajanja stroškov pristojbin za zaščito intelektualne lastnine glede na velikost podjetja, ki jo prijavlja. Če bi imela vsa podjetja relativno enake stroške, bi bilo zagotavljanje lojalne konkurence lažje in varnost manjših podjetij večja. Slednje je cilj uradov za zaščito intelektualne lastnine po celem svetu. [M. Vezjak]20122012-03-06 14:08:21Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga22275UDK: 347.77COBISS_ID: 11234588NUK URN: URN:SI:UM:DK:VUVJUD6Jsl