<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Varnost kolesarjev v RS : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje</dc:title><dc:creator>Šumah,	Darinka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zajc,	Ljubo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cestni promet</dc:subject><dc:subject>kolesarji</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem v IV. in V. poglavju na kratko predstavila zgodovino koles in kolesarstva na Slovenskem ter zakonsko ureditev. Kot sem navedla v diplomski nalogi, so pravila za kolesarje veljala že v preteklosti, ko so kolesa uporabljali le bogati meščani. Sedaj Zakon o pravilih cestnega prometa natančno določa pravila, ki jih mora kolesar, kot udeleženec cestnega prometa upoštevati. S tem kolesar prispeva k zmanjšanju števila prometnih nesreč. Bistveno vlogo pri tem ima tudi Nacionalni program varnosti cestnega prometa, v katerem so predstavljeni ukrepi za izboljšanje varnosti. Oba dva dokumenta sem natančno predstavila v V. poglavju diplomske naloge.
Večjo pozornost pa sem namenila statistični obdelavi podatkov v poglavju VI. za obdobje 2002 – 2010 in ukrepom za izboljšanje varnosti kolesarjev. 
Rezultati so pokazali, da kolesar naredi največ prometnih nesreč zaradi nepravilne strani oz.  smeri vožnje, največ je moških kolesarjev udeležencev v prometnih nesrečah, najranljivejša starostna skupina pa je od 61. leta naprej.  Če  gledamo, kdaj se zgodi največ prometnih nesreč, so rezultati naslednji. Med 17. in 18. uro ter v mesecu juniju in juliju. Največ nesreč se zgodi na cesti. Iz tega razloga je potrebno za varnost poskrbeti s posebnimi ukrepi. 
V VII. poglavju sem predstavila načrt ukrepov, ki naj bi na podlagi kritičnih statističnih  podatkov izboljšali varnost kolesarjev v prihodnjih letih in dosegli cilj Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu 2012 - 2021. Treba je večjo pozornost nameniti vzgoji in usposabljanju, sami infrastrukturi, ukrepom policije in drugim ukrepom, ki bodo pripomogli temu. S tem upamo, da bo tudi cilj NPVCP do konca leta 2021 lahko dosežen.      </dc:description><dc:publisher>D. Šumah]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-03-15 23:14:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>22361</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 656.183</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2381546</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:HJZD96Y8</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
