<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Model omejevanja davčnih vrtiljakov kot posebne oblike organizirane kriminalitete v Evropski uniji in Sloveniji : doktorska disertacija</dc:title><dc:creator>Bernik,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gospodarska kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>organizirana kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>goljufije</dc:subject><dc:subject>davek na dodano vrednost</dc:subject><dc:subject>DDV</dc:subject><dc:subject>davčni vrtiljaki</dc:subject><dc:subject>kriminalistično-obveščevalna dejavnost</dc:subject><dc:subject>mednarodne organizacije</dc:subject><dc:subject>doktorske disertacije</dc:subject><dc:description>Disertacija obravnava verižne goljufije na področju davka na dodano vrednost, imenovane davčni vrtiljaki, kot posebno obliko gospodarske oziroma podjetniške ter transnacionalno organizirane kriminalitete. V doktorski disertaciji je predstavljen model odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja davčnih vrtiljakov v luči kriminalistično obveščevalne dejavnosti. Nadalje je obravnavan trinivojski sistem omejevanja tovrstne kriminalitete in predstavljene so rešitve, ki se kažejo v spremembi zakonodaje ter v določenih strateških in taktičnih ukrepih. Pri strateških ukrepih v smislu odkrivanja davčnih vrtiljakov je največji pomen pripisan indikatorjem prepoznave davčnih vrtiljakov, pri preiskovanju in preprečevanju pa uvedbi novih proaktivnih administrativnih metod, ki so identificirane na podlagi vzročno-posledične analize metod, ki se izvajajo v posameznih članicah EU. Podatki o metodah so zbrani s pomočjo anketiranja izbranih relevantnih davčnih svetovalcev različnih držav članic preko e-pošte. Najučinkovitejše metode so potem prenesene tudi v slovensko okolje. Prav tako je podana groba ocena posledic davčnih vrtiljakov v Sloveniji. Metodologija je kvalitativna, v povezavi z uporabljeno deskriptivno in komparativno analizo s sintezo ugotovitev in aplikacijo le-teh v slovensko okolje. V nadaljevanju je predstavljen Evropski kriminalistično obveščevalni model, ki je primerjan z vseevropskim ontološkim modelom omejevanja davčnih vrtiljakov z namenom ugotoviti, katere so posebnosti vseevropskega modela, ki naj bi združil sile različnih vej izvršilne oblasti (policije, davčnih in carinskih uradov), finančnih institucij v posameznih državah članicah EU ter sile mednarodnih organizacij v boju zoper tovrstno obliko kriminalitete. Na podlagi sinteze komparativnih znanstvenih spoznanj sledi aplikacija modela v slovensko okolje. Na koncu je podana še evalvacija modela s predstavitvijo kazalnikov uspešnosti. Disertacija pomembno prispeva k učinkovitejšemu omejevanju tovrstne kriminalitete v EU kakor tudi v Sloveniji. Spoznanja disertacije so praktično uporabna za preiskovalce kaznivih dejanj vseh vej izvršilnih organov oblasti v različnih državah članicah EU, kakor tudi za žrtve (davčne zavezance) teh kaznivih dejanj v smislu prepoznave tovrstnih davčnih goljufij.      </dc:description><dc:publisher>D. Bernik]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-04-10 13:19:11</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>22626</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.228.34:343.359.2(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2392810</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:POENJ3VR</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
