<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VLOGA MANAGEMENTA V OSNOVNIH ŠOLAH</dc:title><dc:creator>Kostrevc,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Uršič,	Duško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>management</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>ravnatelj</dc:subject><dc:description>Otroci so naša prihodnost. Poskrbimo, da bo ta lepša in uspešnejša. Poskrbimo, da bodo otroci razvili prave lastnosti in sposobnosti. Začnimo že zgodaj in si zagotovimo bleščečo prihodnost, tako za nas kot za prihodnje generacije. Postavimo trdne temelje, na katerih se bodo izoblikovale izjemne osebnosti.

Osnovna šola je prva vzgojno-izobraževalna inštitucija, s katero se srečajo vsi otroci. V njej otroci preživijo največ let in v teh letih doživijo tudi največje spremembe in razvoj. Kakšne bodo te spremembe in kolikšen bo razvoj, na to v veliki meri vpliva šola. Šola potrebuje tudi podporo staršev. Starši in šola naj »z roko v roki« vodijo podmladek v lepšo prihodnost. 

Ravnatelj, kot najvišji management v osnovni šoli, vpliva na vsakega učenca, če že ne neposredno pa zagotovo posredno. Ravnatelj je tisti, čigar naloga je, da zagotavlja, da je šola primerno okolje za otroke, da se v njej vsi dobro počutijo, da so učitelji primerni za poučevanje, da se krizne situacije rešujejo hitro in pravilno in še bi lahko naštevali. Ravnateljeva vloga je obsežna in zakomplicirana, zato za to mesto ni primeren vsakdo. Izrednega pomena je, da je na to vodilno mesto postavljen pravi človek, ki bo kos nalogam in obveznostim. V njegovih rokah so namreč mlada življenja, ki ne bodo dobila možnosti ponovitve svojih prečudovitih let. 

Ravnatelj se vsakodnevno srečuje z osnovnimi funkcijami managementa, kot so: planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje. Od njega se pričakuje, da bo strokovnjak za vsako področje, saj mu skupek tega znanja pomaga biti dober manager. Vsako izmed področij je pomembno samo po sebi, vedno pa moramo nanje gledati kot celoto. Glede teorije okoli managementa v vzgojno-izobraževalnih inštitucijah se pojavljajo raznovrstna mnenja. Največja nasprotja se trejo pri vodenju. Izoblikovali sta se dve skupini. Prva zastopa dejstvo, da moramo vodenje obravnavati ločeno od ostalih funkcij managementa. Druga skupina pa pravi, da je vodenje ena izmed funkcij managementa. Drugi skupini se pridružujemo tudi mi. Vodenje šole ne moremo primerjati z vodenjem kakšnega podjetja, med managementom v šolstvu in managementom v gospodarstvu so velike razlike, katere naj bi ravnatelj poznal. 

Kako ravnatelji vidijo razlike med managementom v šolstvu in v gospodarstvu in kako vidijo svojo vlogo na šoli, smo preverjali z anonimno anketo v posavskih osnovnih šolah. Analiza anket je pokazala določena odstopanja med teorijo in prakso. Medtem ko med mnenjem ravnateljev in ravnateljic ni prihajalo do nekih bistvenih razlik.   

Nikoli ne recite, da en človek ne more narediti veliko. Poglejte si samo, na koliko življenj v svojem mandatu vpliva ravnatelj. Ker pa večina ravnateljev ostane na tem delovnem mestu več kot en mandat, je njegov neprecenljiv. Niti pomisliti ne smemo, kolikšno škodo za okolico in družbo povzroči neučinkovit voditelj.            </dc:description><dc:publisher>[K. Kostrevc]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-04-16 19:56:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>22703</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11152412</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:BJXVP89D</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
