NAZORNOST PRI POUKU ZGODOVINEKline, Suzana (Avtor) Kramar, Martin (Mentor) KLJUČNE BESEDE: čutna in pojmovna nazornostpouk zgodovinefunkcije nazornostiponazorilametode.Nazornost ima pri pouku zgodovine ter pri pouku nasploh izreden pomen. Z nazornimi oblikami pouka učitelj pridobi kar nekaj časa, razlaga je lažja in hitrejša. S čutno in notranjo nazornostjo doseže razumljivost in olajša pomnjenje zgodovinskih dejstev in dogodkov. Tako se lahko učitelj pri obravnavi nove učne snovi usmeri na bistvene elemente in se z dodatno razlago bolj posveti učencem, ki imajo več težav s predstavami in razumevanjem. Nazornost ima velik pomen tudi kot motivacijsko sredstvo, s pomočjo katerega učitelj pritegne in zadrži pozornost učencev. Vendar se lahko zgodi, da je nazornost zaradi pomanjkanja časa ali razpoložljivosti ponazorilnih sredstev nekoliko potisnjena v ozadje. Prav tako je pri pouku zgodovine potrebno paziti, da izbrana ponazorila reprezentatirajo učinek, ki ga učitelj želi doseči. Preveč verbalizma in neselektivne uporabe grafičnega gradiva ima ravno nasproten učinek na nazornost pouka. Pogosto učitelji demonstrirajo številna ponazorila, ki pa ostanejo zgolj na poplitveni ravni. Pri pouku zgodovine mora učitelj predvsem z živo besedo ponazoriti in ustvariti določeno zgodovinsko vzdušje. S tem omogoči učencem jasno razumevanje posameznih pojavov in njihovo lažje pomnjenje. Če tega ne stori, učenci zgolj fakturirajo posamezne podatke, medtem ko je njihovo razumevanje potisnjeno v ozadje. [S. Kline]20122012-04-22 20:30:30Diplomsko delo22770UDK: 37(043.2)COBISS_ID: 19178248NUK URN: URN:SI:UM:DK:RVIUG55Usl