<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Genocid v Bosni in Hercegovini in Ruandi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje</dc:title><dc:creator>Koren,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flander,	Benjamin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>genocid</dc:subject><dc:subject>zločini proti človečnosti</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>mednarodno pravo</dc:subject><dc:subject>mednarodno kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Živimo v času, ki ga kljub domala nepregledni množici pravnih dokumentov s področja spoštovanja, zagotavljanja in varovanja človekovih pravic, še vedno zaznamujejo številne vojne, z njimi pa zločini proti človečnosti. Pričujoča diplomska naloga je primerjalna analiza zločina genocida v Bosni in Hercegovini in v afriški državi Ruandi. V primeru genocida v Bosni in Hercegovini, ki se je zgodil med vojno v letih 1992-1995, so bosanski Srbi leta 1995 v Srebrenici izvedli etnično čiščenje, v katerem je bilo pobitih več kot 8.000 muslimanov. V drugem primeru, pa gre za genocid, ki se je zgodil med državljansko vojno od leta 1990-1994 v Republiki Ruandi. V genocidu, ki so ga izvedli Hutuji, je bilo pobitih med 800.000 in 1.000.000 Tutsijev in zmernih Hutujev. 
V obeh državah je pobijanje potekalo na zelo krute in nehumane načine, žrtve pa so bile izbrane zgolj na osnovi etnične pripadnosti. Oba genocida sta usodno zaznamovala življenja mnogih ljudi. Zaradi obsežnosti mednarodnega humanitarnega prava, so v diplomski nalogi na kratko zajeta le bistva, zaradi lažje razumljivosti. V mednarodnih oboroženih spopadih pa je vedno prihajalo tudi do kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato je nekaj besed namenjeno tudi pomenu človekovih pravic in pravu o le-teh. 
Genocidna morija se je začela z genocidom Turkov nad Armenci, sledil je Holokavst Nemcev nad Židi, po 2. svetovni vojni pa se je število zločinov proti človečnosti le še stopnjevalo. Eno najodmevnejših je bilo krvavo obdobje Rdečih Kmerov v Kambodži in krizno žarišče v Sudanu (Darfurju), sledili so poboji v Burundiju in Ruandi ter na področju bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije. Prav zaradi vseh teh množičnih pobojev in genocidov bi lahko to stoletje poimenovali kar »stoletje genocida«.      </dc:description><dc:publisher>M. Koren]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-05-12 08:48:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>22959</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 341.485</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2394858</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZZET53FW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
