ZGODOVINSKO PRIMERJALNA ANALIZA KATOLIŠTVA V ČASU (POST)TRANZICIJE MED SLOVENIJO IN HRVAŠKOZelenik, Anja (Avtor) Lavrič, Miran (Mentor) RELIGIJAKATOLIŠTVORIMSKOKATOLIŠKA CERKEVSLOVENIJAHRVAŠKATRANZICIJAZGODOVINSKO-PRIMERJALNA ANALIZADiplomsko delo obravnava razlike glede značilnosti in družbene umeščenosti katolištva v Sloveniji in na Hrvaškem. Zgodovinsko-primerjalna metoda je na podlagi zgodovinskih dejstev potrdila naslednje hipoteze: (1) kar zadeva družbeno vlogo katolištva, razlike med slovensko in hrvaško družbo izvirajo že iz časa reformacije, saj je v pretežno katoliški Sloveniji ostalo nekaj »protestantskega duha«; protestantizem je postavil temelje slovenske kulture ter postal prva združevalna prvina narodne identitete, česar na Hrvaškem ne ugotavljamo, saj je ta v času reformacije že imela narodno identiteto in državniško tradicijo; (2) sporna vloga rimskokatoliške cerkve v 2. svet. vojni je v Sloveniji povzročila še večjo polarizacijo in razcepljenost slovenske družbe na klerikalni in liberalni tabor. Ta delitev se kaže tudi v tranziciji. Cerkvi v Sloveniji se še danes očita kolaborantska vloga, kar jo postavlja v slabo luč. V pretežno enotni Hrvaški takšne razcepljenosti ni bilo, saj sta država in cerkev stali na istem bregu; (3) delovanje RKC na Hrvaškem v vojni v 90-ih letih je pozitivno prispevalo k revitalizaciji religije in gradnji nacionalne identitete hrvaškega naroda. Rezultati Svetovne raziskave vrednot (World Values Survey) so potrdili preostali hipotezi: (4) hrvaška družba se je v tranziciji bistveno bolj konfesionalno homogenizirala, saj se je odstotek katoliško opredeljenih zvišal na račun padca pravoslavno opredeljenih in tistih brez konfesionalne pripadnosti, medtem ko se delež katoliško opredeljenega prebivalstva v Sloveniji v tranziciji, če ga primerjamo z obdobjem predtranzicije , ni pomembno spremenil; (5) primerjava slovenske in hrvaške družbe je na različnih nivojih religioznosti pokazala, da so Hrvati bolj zvesti svoji cerkvi, da je bog v njihovem življenju bolj pomemben kot v življenju Slovencev in da so Hrvati pri obisku verskih obredov in molitvi bolj dosledni verniki. Religioznost Slovencev je tako v primerjavi s hrvaškimi sosedi bolj plitka in spada v skupino tistih evropskih držav, ki so bolj sekularizirane. [A. Zelenik]20122012-05-15 11:12:26Diplomsko delo22996UDK: 316(043.2)COBISS_ID: 19202568NUK URN: URN:SI:UM:DK:NT3XXFFKsl