Privilegiji mesta Celje do konca srednjega vekaBezovšek, Martina (Avtor) RAVNIKAR, TONE (Mentor) Ključne besede: grofje CeljskiCeljemestne pravice in privilegijisrednji vek.Zgodnjesrednjeveško Celje se je razvijalo zelo počasi in razmeroma pozno pridobilo trški oziroma mestni status. Celje pridobi status trga v 13. stoletju v času grofov Vovbrških. Po njihovem izumrtju leta 1322 Celje postopoma popolnoma preide v roke gospodov Žovneških iz Savinjske doline. V 14. in 15. stoletju se skupaj s celjskimi grofi vzpenja tudi Celje, ki postane eno pomembnejših mest v srednji Evropi. Uspešna in ambiciozna rodbina grofov Celjskih je v kratki dobi svoje vladavine Celju vtisnila neizbrisen pečat. S svojo preračunljivostjo, spretno politiko in ženitvami so si nenehno večali bogastvo, vpliv in oblast. Po pokneženju celjskih grofov leta 1436 je Celje v listinah prvič poimenovano kot mesto, pa čeprav formalnopravno to še ni bilo. 11. aprila 1451 je Friderik II. Celjski na prošnjo celjskih meščanov priznal Celju vse pravice štajerskih mest. Določil mu je pomerij, oprostil meščane plačila davka od prodaje vina, jih odvezal obvezne prodaje dvorskega vina in tlake, še vedno pa so morali sodelovati pri gradnji obzidja. V tem času se je Celje pričelo hitreje razvijati. Razvoj je bil viden tako z arhitekturnega kot tudi s (samo)upravnega vidika. Zgodba o celjskih mestnih pravicah je hkrati zgodba o boju meščanstva za svoj prostor v družbi. Mesto je bilo prestolnica celjske kneževine, sedež vicedoma, okrožno glavarstvo, sedež četrti in sedež sodne oblasti za vso slovensko Štajersko. V diplomskem delu so transliterirane in analizirane listine, ki so mestu Celju in njegovim meščanom podeljevale svoboščine in privilegije do konca srednjega veka. Prične se s podelitvijo mestnih pravic grofa Friderika II. dne 11. aprila 1451, sledi ponovna potrditev in razširitev pravic grofa Ulrika II. z dne 6. oktobra 1455. Po izumrtju celjskih grofov leta 1456 je njihovo ozemlje prešlo pod Habsburžane. Tako v prihodnjih letih izdaja listine s potrditvami obstoječih pravic ter dodatnimi pravicami cesar Friderik III. in nato njegov naslednik, Maksimiljan I., ki sta se poleg potrjevanja že obstoječih pravic in privilegijev ukvarjala predvsem s pritožbami meščanov in urejanjem gospodarske in trgovinske problematike.[M. Bezovšek]20122012-05-15 14:51:52Diplomsko delo23006UDK: 93/94(043.2)COBISS_ID: 19171592NUK URN: URN:SI:UM:DK:TVBAJ0IVsl