Problematika organiziranega kriminala na področju prepovedanih drog v Sloveniji : magistrsko deloBlažina, Borut (Avtor) Dobovšek, Bojan (Mentor) organizirana kriminalitetadrogetihotapstvomagistrska delaOrganizirani kriminal v Sloveniji in v svetu je v zadnjem desetletju, še zlasti pa v zadnjih letih, prešel skozi intenzivne procese transformacije. Slovenske kriminalne združbe so tesno povezane in odvisne od dejavnikov in procesov, ki se odvijajo na Zahodnem Balkanu in tamkajšnjih tihotapskih poteh. Srednja balkanska pot je bila zgodovinsko vezana na evropski del dolge tihotapske poti, ki je iz Afganistana, preko Irana in Turčije oskrbovala evropske ilegalne trge s heroinom in drugimi opiati. Na njej so prevladovale tesno povezane in klansko strukturirane organizirane kriminalne združbe, ki so delovale kot posrednik med azijskimi in bližnje-vzhodnimi kriminalnimi združbami ter kriminalnimi združbami na Zahodu. Slovenija zaradi svojih zgodovinskih, kulturnih, ekonomskih, političnih in etničnih vezi z območjem Zahodnega Balkana predstavlja po letu 2004 pomembno vstopno in tranzitno točko za ilegalne tokove v EU. Transportne tokove po srednji balkanski poti spodbujajo številni dejavniki, med katerimi še posebej izstopajo: relativno dobra prometna infrastruktura, ki povezuje dolino Vardarja v Makedoniji na jugu s Karavanškim predorom v Sloveniji na severu, in s tem celotno območje nekdanje skupne države; kolektivni spomin na nekdanji skupni gospodarski in politični prostor; pomanjkanje oziroma zelo postopna izgradnja jasnih nacionalnih identitet in meja v zavesti ter navadah ljudi. Širitev evroatlantskih povezav v Romunijo in Bolgarijo in sočasna izolacija celotnega prostora Zahodnega Balkana z izjemo Slovenije in Hrvaške, od omenjenih procesov so povzročili premik tihotapskih poti in prisilili organizirane kriminalne združbe na tem območju k večji fleksibilnosti. Balkansko pot še vedno v veliki meri opredeljuje tihotapljenje različnih vrst prepovedanih drog iz Bližnjega vzhoda in Turčije v Evropo in obratno. Trg prepovedanih drog je v nenehni evoluciji in v dobršni meri podvržen priljubljenosti uživanja posameznih vrst prepovedanih drog. Problematika prepovedanih drog kokaina in konoplje v Sloveniji narašča, medtem ko vloga in pomen heroina stagnira. V porastu je organizirana pridelava in proizvodnja hidroponično gojene konoplje in njenih derivatov. Kriminalni posli na mednarodnih tihotapskih poteh prinašajo velike dobičke, posamezniki razpolagajo z velikimi količinami premoženja ilegalnega izvora, katerega skušajo plasirati na različne načine v legalne posle in ga na ta način »oprati«. Dolgotrajna gospodarska kriza s katero sta povezana upad povpraševanja in kreditni krč izpostavljata ranljive gospodarske panoge in podjetja penetraciji s strani organiziranega kriminala. Gospodarstvo in podjetja dobijo prepotrebna finančna sredstva vodilni člani kriminalnih združba pa na tak način legalizirajo svoje premoženje ter pridobijo družbeni status in veljavo, ki jim v končni fazi dovoljuje tudi vplivati na družbeno-politične procese v državi ter na posameznike in ustanove katere jih predstavljajo oz. zastopajo. B. Blažina]20122012-05-16 15:55:43Magistrsko delo/naloga23024UDK: 343.341:613.83COBISS_ID: 2403306NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZUBXIB5Hsl