<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>SUSPENZ POGODBE O ZAPOSLITVI KOT INSTRUMENT VARSTVA ZAPOSLITVE</dc:title><dc:creator>Arnuš,	Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zakon o delovnih razmerjih</dc:subject><dc:subject>suspenz</dc:subject><dc:subject>mirovanje pravic</dc:subject><dc:subject>odpoved pogodbe o zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>sprememba zakonodaje</dc:subject><dc:description>Zakon od delovnih razmerjih je v primerjavi s prejšnjo delovnopravno zakonodajo prinesel nove institute in poudaril dvostranski, pogodbeni način urejanja delovnega razmerja, za razliko od prejšnjega, ki je bil asociativen, temelječ na družbeni lastnini in samoupravljanju.

V diplomskem delu bom predstavila institut suspenza pogodbe o zaposlitvi kot instrumenta varstva zaposlitve. Institut suspenza pogodbe je bil v času stare delovne zakonodaje znan pod pojmom »mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja«; ta zakonodaja je naštevala tudi okoliščine, ki so do mirovanja privedle. 
Pod izrazom suspenz je bil namreč urejen institut s popolnoma drugačnimi učinki kot jih ureja sedaj veljavni Zakon o delovnih razmerjih. Sedanji ZDR je poleg samega naziva instituta v primerjavi s staro ureditvijo drugače uredil tudi okoliščine, ki upravičujejo mirovanje in rok, v katerem je delavec upravičen do vrnitve k delodajalcu, smoter oz. namen: to je varstvo zaposlitve, pa ostaja nespremenjen.
V času trajanja suspenza (ko je delavec odsoten z dela zaradi zakonsko predvidenih okoliščin) delavcu mirujejo pravice in obveznosti, povezane z delom, saj delavec dela ne opravlja in delodajalec mu ne izplačuje plače, kar izvede z izključitvijo delavca iz sistema zavarovanj. Čeprav gre za neizpolnjevanje temeljne delavčeve obveznosti, delavcu pogodba o zaposlitvi ne preneha, temveč le miruje in oživi ob vrnitvi na delo, t.j. v roku pet dni po prenehanju razlogov za nastop suspenza, sicer mu lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpove.
Prav tako suspenz delavcu ne nudi absolutnega varstva zaposlitve, kajti med trajanjem suspenza je sicer izjemoma, ampak vendarle moč odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če nastopi razlog za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca.            </dc:description><dc:publisher>[I. Arnuš]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-05-22 01:57:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>23085</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4352555</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UP53L1KH</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
