<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POMOČ ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA UČITELJU PRI REŠEVANJU VEDENJSKE PROBLEMATIKE V OSNOVNIH ŠOLAH</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Javornik Krečič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>ČAGRAN,	BRANKA	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>šolska klima</dc:subject><dc:subject>vzgoja</dc:subject><dc:subject>disciplina</dc:subject><dc:subject>neprimerno vedenje</dc:subject><dc:subject>socialne spretnosti</dc:subject><dc:subject>učitelj</dc:subject><dc:subject>šolski svetovalni delavec</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo opredeljuje vlogo učitelja in šolske svetovalne službe ter njuno medsebojno sodelovanje pri reševanju vedenjske problematike. Teoretični del zajema temeljne pojme in spoznanja šolske kulture, klime, vzgoje, reda, discipline in neprimernega vedenja, socialnih spretnosti ter sodelovanje učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev pri soočanju z vedenjsko problematiko. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med učitelji mestnih in podeželskih šol Podravske in Pomurske regije. Namen empiričnega dela je bil raziskati šolsko klimo, vzgojne dejavnosti, usposobljenost učiteljev za reševanje vedenjske problematike, sodelovanje in oceno sodelovanja učiteljev z drugimi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, posebej s šolskimi svetovalnimi delavci. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na stratum šole in delovno dobo učiteljev. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da se učitelji najpogosteje obrnejo po pomoč k šolski svetovalni službi zaradi vzgojnih in disciplinskih problemov. Za uresničevanje vzgojnega načrta se jim zdi najbolj pomembna doslednost in enotnost pri postavljenih pravilih. Večina učiteljev verjame v svojo usposobljenost glede reševanja vedenjske problematike, tisti, ki se ne čutijo dovolj usposobljene, pa si želijo predvsem več praktičnega dodatnega izobraževanja. Ugotovili smo, da so učitelji v splošnem zadovoljni s sodelovanjem s šolsko svetovalno službo na področju vedenjske problematike. Nekoliko bolje pa so ocenili medsebojno sodelovanje učitelji podeželskih šol. Prav tako smo ugotovili, da učitelji vedenjske težave pri učencu velikokrat rešujejo sami, v kolikor je potrebno, pa se na šolskega svetovalnega delavca obrnejo samo po dodatne informacije ali nasvet.            </dc:description><dc:publisher>[M. Kovačič]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-05-24 00:30:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>23160</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19209736</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QT3NT3KL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
