<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRAVNA UREDITEV ODNOSOV MED NADZORNIM SVETOM IN REVIZIJSKO KOMISIJO</dc:title><dc:creator>Obreza,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratina,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Enotirni sistem</dc:subject><dc:subject>dvotirni sistem</dc:subject><dc:subject>nadzorni svet</dc:subject><dc:subject>revizijska komisija.</dc:subject><dc:description>Upravljanje korporacij teorije razlagajo na različne načine. Njen obseg zajema  poslovanje korporacije, obveznosti menedžerjev povezane z nadzorom uprave (poročanje, opravljanje revizije…). Bolj splošna definicija pa pravi, da je to zveza med različnimi udeleženci (delničarji, direktorji, delavci, upniki, itd.), ki vsi želijo začrtati smer poslovanja in njegovo izvajanje v korporaciji. 

Kar se tiče upravljanja družb, sta se glede na razmere v okolju, v katerem je nastala družba, razvila dva temeljna sistema oziroma modela upravljanja podjetij. Prvi je nastal v Nemčiji in prevladuje tudi v našem gospodarskem okolju. To je dvotirni sistem upravljanja, za katerega je značilna stroga razmejitev upravljalne in nadzorne funkcije. Gre torej za dva organa z ločenim poslanstvom, zato so tudi interesi lastnikov v dvotirnem modelu upravljanja verjetno bolje upoštevani. Drugi način pa je nastal v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji. Za opravljanje podjetij so zadolženi usmerjevalni odbori, sestavljeni iz izvršilnih (notranjih) in neizvršilnih (zunanjih) članov. Ker tako usmerjanje kot nadzorovanje družbe poteka prek enega organa, imenujemo ta način upravljanja enotirni.

Razmerje med družbo in podjetjem se v primerjalnem pravu različno pojmuje. Tam, kjer je poudarjeno ločevanje podjetja in družbe, poznamo dvotirni sistem upravljanja. V dvotirnem sistemu se formirajo trije organi: skupščina, nadzorni svet in uprava. Čeprav so organi konstituirani v družbi in ne v podjetju, morajo kljub temu zagotavljati tudi interese podjetja v razmerju do družbe in še posebej v razmerju do delničarjev. Ta naloga pripada predvsem upravi, katera vodi in organizira podjetja, za kar ji korporacijska zakonodaja zagotavlja samostojen in neodvisen položaj. Osnovna funkcija nadzornega sveta v dvotirnih sistemih je kontrola in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. Obstoj nadzornega sveta v bistvu zagotavlja neodvisnost uprave od delničarjev, ki nimajo neposrednega vpliva na člane uprave pri uresničevanju poslovne politike družbinega podjetja. 

V enotirnem sistemu je ločevanje podjetja od družbe manj poudarjeno. Tu ni potrebe po vmesnem-nadzornem organu, ki bi zagotavljal neodvisnost izvršilnega organa. V enotirnih sistemih tako nimamo samostojnega organa, ki bi zastopal interese družbinega podjetja, saj izvršilno funkcijo opravljajo posamezni člani oziroma izvršilni direktorji ali tretje osebe, ki so neposredno odvisni od odbora direktorjev. Torej interes družbinega podjetja v teh sistemih ni tako pomemben, da bi pogojeval upravljalske strukture delniške družbe.

Ker pa je vsak sistem upravljanja je torej značilen za določeno gospodarsko okolje, mo mogoče podati enostavnega odgovora, kateri sistem je za posamezno podjetje boljši, saj imata tako enotirni kot dvotirni sistem upravljanja določene prednosti in slabosti.
V diplomskem delu sem veliko pozornosti namenil delovanju nadzornega sveta in ustanovitvi revizijske komisije. 

Položaj in pristojnosti nadzornega sveta kot organa družbe, kot tudi položaj posameznih članov nadzornega sveta, določa korporacijska zakonodaja. Posamezni člani nadzornega sveta morajo v okviru nadzornega sveta kot organa družbe delovati skupno, njihova glavna naloga pa je nadzorovanje poslov uprave. V zadnjih letih pa postaja vse pomembnejša funkcija nadzornega sveta imenovanje revizijske komisije.

Z ustanovitvijo revizijske komisije člani nadzornega sveta niso razrešeni odgovornosti za sprejemanje odločitev. Revizijska komisija je le strokovni organ, katerega člani s svojim strokovnim znanjem pomagajo pri pripravi podlag za sprejemanje odločitev. 

Revizijska komisija je ustanovljena z namenom, da bi nadzornemu svetu oziroma upravnemu odboru olajšala delo na področju računovodenja in računovodskih informacij, na področju tveganj in notranjih kontrol ter na področju notranjega in zunanjega revidiranja. </dc:description><dc:publisher>[S. Obreza]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-05-30 17:27:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>25703</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.7</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11147804</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QYSOJ9HQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
