<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravno izročilo ODZ v slovenskem dednem pravu</dc:title><dc:creator>Ekart,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>dedno pravo</dc:subject><dc:subject>dedovanje</dc:subject><dc:subject>obči državljanski zakonik</dc:subject><dc:subject>zakon o dedovanju</dc:subject><dc:description>Avtor zastopa stališče, da je ODZ mogoče imenovati zakladnica pravnega izročila. Na to kažejo tudi nekatere dednopravne določbe ODZ. ODZ je tudi odraz svojega časa, ko je krščanstvo v veliki meri prepadalo vsak dan in imelo precejšen vpliv na pravo. Odraz družbenoekonomske ureditve tistega časa, ki je temeljil na fevdalnem družbenem redu, je tudi inštitut fidejkomisarične substitucije, ki je bila v Sloveniji odpravljena na podlagi 2. člena Zakona o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6.4.1941 in med sovražnikovo okupacijo. Po takratnem prepričanju je fidejkomisarčna substitucija bila škodljiva za gospodarstvo, ker je ovirala razpolaganje s premoženjem. V novejšem času pa je navedena razlaga prepovedi fidejkomisarčne substitucije postavljena pod vprašaj, saj daje Ustava RS zasebni lastnini znatno večjo težo. Čeprav se slovenska doktrina dednega prava precej sklicuje na ODZ, sodna praksa temu žal ne sledi. Zato avtor meni, da je čas, da slovensko sodstvo ODZ ponovno odkrije kot pomemben pravni vir.</dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2012-06-05 10:41:36</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>31233</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347(497.4)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4289067</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1854-3103</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:W2E0PHRK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
