<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preiskovanje kaznivih dejanj v Slovenski vojski : magistrsko delo</dc:title><dc:creator>Janežič,	Damijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podbregar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vojska</dc:subject><dc:subject>Slovenska vojska</dc:subject><dc:subject>vojaška policija</dc:subject><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>preiskovanje</dc:subject><dc:subject>kriminalistična obveščevalna dejavnost</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Iz proučene literature in opravljene raziskovalne naloge smo ugotovili, da je preiskovanje, preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, ki se zgodijo v Slovenski vojski zagotovo področje, ki Ministrstvu za obrambo oz. njenim službam predstavlja izziv, ki se mu ne bo moč izogniti. Lahko celo trdimo, da ne vidimo smiselnih argumentov, na podlagi katerih bi lahko »razumno« vztrajali na dualizmu preiskovanja kaznivih dejanj. Kazniva dejanja, ki se zgodijo v Slovenski vojski in na misijah v tujini skladno z veljavnimi predpisi, preiskujeta dva organa, in sicer 17. bataljon vojaške policije in Kriminalistični oddelek Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo. Službi sta različno organizirani, imata neenotna pooblastila  in  omejena območja pristojnosti. Predpisi, ki urejajo proučevano področje, pa so v mnogih segmentih nejasni, pojavljajo se tudi pravne praznine, zaradi katerih lahko zaznamo kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Glavno vodilo magistrske naloge je vprašanje:

•	Ali je v Ministrstvu za obrambo oz. Slovenski vojski smiselno vztrajati na dualizmu preiskovanja kaznivih dejanj? 

Na podlagi teoretičnih izhodišč in izkustvenih spoznaj, glede problematike preiskovanja kaznivih dejanj v Slovenski vojski, je  bila izvedena raziskava s pomočjo usmerjenega strukturiranega intervjuja.  V raziskavi so sodelovali  strokovnjaki, ki opravljajo delo na državnem tožilstvu, pravosodju, sodišču,  policiji, vojaški policiji, sindikatu in odvetništvu. Raziskovalna  metoda in ciljna skupina intervjuvancev sta omogočili, da smo preverjali zastavljene teze; prav tako raziskava predstavlja  predloge za reševanje proučevane problematike. Poleg reorganizacije preiskovalnih organov v Slovenski vojski so pričakovane spremembe tudi na državnem tožilstvu in v nekaterih drugih pristojnih službah.      </dc:description><dc:publisher>D. Janežič]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-06-05 21:52:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>32916</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 355/359:343.98</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2403562</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SBEGTLRS</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
