<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pedagoški in sociološki vidiki izobraževanja odraslih ter vseživljenjsko učenje</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pšunder,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goriup,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vseživljenjsko učenje</dc:subject><dc:subject>izobraževanje odraslih</dc:subject><dc:subject>formalno izobraževanje</dc:subject><dc:subject>neformalno izobraževanje</dc:subject><dc:subject>Ljudska univerza Murska Sobota</dc:subject><dc:subject>učeča se družba</dc:subject><dc:subject>brezposelnost.</dc:subject><dc:description>Izobraževanje je v današnji učeči se družbi 21. stoletja pomemben del posameznikovega življenja, ki pa se ne konča s formalno pridobljeno izobrazbo v mladosti, ampak se glede na interese posameznika oziroma potreb družbe vse življenje nadgrajuje ali dopolnjuje na raznih področjih. Govorimo o vseživljenjskem učenju, ki v današnjem času gospodarske krize postaja svetovno gibanje pod geslom »učenje za vse« v vseh obdobjih življenja in v vsej širini. V današnji sodobni globalno–informacijski družbi, ki od nas zahteva nenehno učenje, prilagajanje, razvoj in napredek, smo z znanjem bolj konkurenčni za ohranitev obstoječih in za ustvarjanje novih delovnih mest. Samo zvišanje stopnje izobrazbe in sodelovanje v odprtih možnostih okolja razvijeta ljudje do te mere, da postanejo samozadostni. Sloj funkcionalno nepismenega prebivalstva ne bo sposoben sam preživeti v novih razmerah dela informacijske družbe, družbi sprememb in družbi tveganja. Trdno jedro brezposelnosti bodo predstavljali ljudje z najnižjo izobrazbo,  z dokončano osnovno šolo ali brez le-te. Tako zaradi potreb sodobne globalizirane družbe, ki zahteva vedno nova znanja, kot zaradi interesov posameznika, je zelo pomembno, da v lokalnih okoljih delujejo ustrezne ustanove, ki nudijo kvalitetne programe in možnosti za formalno in neformalno izobraževanje odraslih. Take ustanove so v Sloveniji ljudske univerze, javni zavodi za izobraževanje odraslih, katerih temeljno poslanstvo je izobraževanje odraslih za osebnostni razvoj, pridobitev formalne izobrazbe in vključevanje odraslih v družbo. Izobraževanje odraslih zahteva specifične pedagoške pristope in ima v posameznih socialnih okoljih glede demografskih značilnosti učečih se odraslih različne sociološke značilnosti, odvisne od lokalnega okolja. Namen empiričnega dela na Ljudski univerzi Murska Sobota je bil ugotoviti, kateri udeleženci prevladujejo v določenih programih glede na spol, starost in dokončano izobrazbo ter kakšno mnenje imajo o pomenu vseživljenjskega učenja ter o možnostih izobraževanja odraslih. Ugotovili smo, da vzorec izhaja iz ranljivih skupin, med katerimi je veliko brezposelnih oseb in romske populacije, kar predstavlja velik problem v pomurski regiji. Prav tako smo želeli ugotoviti razloge za udeležbo v izobraževanju vzorca, kaj jih motivira in kako se je njihova motivacija za učenje spreminjala skozi leta. Ugotovili smo, da se odrasli najpogosteje srečujejo s situacijskimi ovirami, kot so pomanjkanje časa zaradi družinskih obveznostih ter denarja.            </dc:description><dc:publisher>[M. Hočevar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-06-06 08:28:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>33488</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 374.7:316.74(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19330568</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DZIGMTUW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
