<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>REVITALIZACIJA OBMOČJA  TOVARNE AVTOMOBILOV MARIBOR  V  POSLOVNO PROIZVODNO CONO TEZNO</dc:title><dc:creator>Kralj,	Branko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Lučka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Tranzicija gospodarstva</dc:subject><dc:subject>degradirano	območje</dc:subject><dc:subject>revitalizacija</dc:subject><dc:subject>brownfields</dc:subject><dc:subject>lokacijski dejavniki</dc:subject><dc:subject>storitve</dc:subject><dc:subject>deindustrializacija.</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi obravnavamo revitalizacijo območja nekdanje Tovarne avtomobilov

Maribor – TAM v Poslovno proizvodno cono Tezno.



Stara  industrijska  središča  –  zlasti  v  vzhodni  Evropi,  ki  so  se  razvijala  v  drugačnem družbeno-gospodarskem sistemu, se niso pravočasno odzvala na spremembe, ki so nastale po  drugi  svetovni  vojni  v  strukturi  proizvodnih  dejavnosti  razvitih  gospodarstev.  Med klasična industrijska mesta  nedvomno sodi tudi Maribor. Z vključevanjem slovenskega gospodarstva na skupni trg in s prehodom na tržno gospodarstvo je prišlo do hitrega zloma nekoč tradicionalnih industrijskih panog. Območja, kjer je  bila ta industrija locirana, so doživela prestrukturiranje ali pa so opustela in postala degradirana. S tujko jih imenujemo brownfields.


Strukturne  spremembe  znotraj  gospodarskih  panog  vplivajo  na  spremembe  pomena lokacijskih  dejavnikov. S preučevanjem teh se ukvarjajo lokacijske teorije. Če so bili na začetku  industrijske  dobe  v  ospredju  surovine,  prometna  povezanost,  delovna  sila  in energetski viri, so danes primarni lokacijski dejavniki znanje, kapital in inovacije.


Opuščanje nerentabilne proizvodnje je imelo za posledico, da so nekoč vitalna industrijska območja postala degradirana. Stopnja degradiranosti se razlikuje med posameznimi primeri ter je odvisna od prejšnje rabe in  skrbi za okolje, zato ni možno neposredno uporabiti izkušenj  iz  drugih  primerov  revitalizacije   degradiranih  industrijskih  območij.  Vsaka revitalizacija  ima  določen  potek,  ki  je  odvisen  od  pristopa  k  reševanju  problema.  Za sanacijo teh območij se je kot najprimernejši izkazal Bottom up model. Zelo pomembno je, da lokalna oblast, zainteresirana javnost in potencialni vlagatelji na osnovi analize stanja degradiranega območja dosežejo konsenz o bodoči rabi prostora. Na ta način so podani pogoji za uspešno revitalizacijo degradiranega območja.


Območje nekdanjega podjetja TAM obsega 108 ha infrastrukturno opremljenih zemljišč s proizvodnimi halami in pisarniškimi kapacitetami. Zaradi tradicije industrijske proizvodnje in  pozitivnega  ugleda  ter  ugodne  geostrateške  lege  je  Cona  Tezno  privabila  številna podjetja  različnih  dejavnosti.  Tako  na   nekoč  homogenem  območju  nastaja  sodobna
 
poslovna cona s heterogeno gospodarsko strukturo. Nekoč ograjen industrijski kompleks dobiva   sodobno   odprto   strukturo   različnih   dejavnosti   ob   upoštevanju   sonaravnega gospodarskega razvoja.            </dc:description><dc:publisher>[B. Kralj]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-06-11 14:50:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>36504</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 91(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19237384</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:MJGBR82G</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
