<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kakovost življenja starostnika na podeželju</dc:title><dc:creator>Ritonja,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pišlar,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Habjanič,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>starostnik</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>potrebe v starosti</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:description>Kakovost življenja je tako kompleksen in zapleten fenomen, da zahteva holističen pristop preučevanja. Lahko ga opisujemo kot izražanje osebnih potreb, želja in interesov. Različne raziskave so pokazale, da je starostnikovo življenje kakovostno takrat, ko ima dobre medosebne odnose, pomoč in podporo bližnjih in kadar ima dobro zdravje in mobilnost. 

V diplomskem delu smo predstavili različne dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja starostnika na podeželju. Opisali smo spremembe in potrebe v starosti, oblike pomoči starostniku na domu in vlogo medicinske sestre pri svetovanju starostniku. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem 50 starejših oseb na podeželju meseca januarja 2012. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako imajo starostniki urejene osnovne življenjske razmere in ali je starostnikom omogočena pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Zanimalo nas je tudi, ali so ekonomsko dovolj dobro preskrbljeni, da si lahko zagotovijo osnovne življenjske potrebe. Rezultati so pokazali, da večina anketiranih živi kakovostno življenje, da imajo urejene bivalne razmere in pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Več kot tri četrtine anketiranih starostnikov ima zadovoljiv ekonomski status in lahko z lastnim dohodkom pokrijejo le osnovne življenjske potrebe. Vsi anketirani starostniki se vključujejo v različne aktivnosti in vzdržujejo stike z ljudmi. 

Za kakovostno življenje starostnikov je zelo pomembno spodbujati mlade ljudi za druženje z njimi, saj na ta način starejši ljudje dobijo občutek sprejetosti, spoštovanja in razumevanja.            </dc:description><dc:publisher>[B. Ritonja]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-06-14 14:07:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>36571</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 612.67:613</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1820068</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:8NYYTWJR</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
