<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zdravstvena vzgoja pacienta z akutnim miokardnim infarktom</dc:title><dc:creator>Hostar,	Helena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lahe,	Milica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pacient</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja</dc:subject><dc:subject>akutni miokardni infarkt</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>Koronarni klub</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča. Akutni miokardni infarkt je ena od pojavnih oblik akutnega koronarnega sindroma, ki sodi med ishemične bolezni srca in je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah, zato je za preprečevanje in zdravljene nujno potrebno upoštevati načela zdravega življenjskega sloga.
Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno-vzgojno delo pri pacientu z miokardnim infarktom, ter z raziskavo ugotoviti način življenja pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu.
Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali ali so pacienti po prebolelem miokardnem infarktu spremenili način življenja v prid zdravju, ali poznajo dejavnike tveganja za nastanek miokardnega infarkta in ali so medicinske sestre tiste, ki dajejo pacientom največ informacij o načinu življenja po preboleli bolezni. Raziskavo smo izvedli v Koronarnem klubu Brežice v mesecu marcu 2012. Sodelovalo je 30 pacientov, ki so preboleli miokardni infarkt. 
Rezultati. Anketiranci so dobro seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek miokardnega infarkta, ki se kaže v spremembi življenjskega sloga v prid zdravju, kar lahko pripisujemo dobri zdravstveni vzgoji pacientov, kakor tudi vključenosti v vseživljenjsko rehabilitacijo Koronarnega kluba. Ugotovili smo tudi, da pacienti po preboleli bolezni dobijo nekoliko več informacij od zdravnika kot od medicinskih sester.
Sklep. Zelo pomembno je, da medicinska sestra kakor tudi ostalo zdravstveno osebje pozitivno vplivajo na paciente. Potrebno jih je vzpodbujati za zdrav življenjski slog, kar posledično vpliva na zmanjšanje srčno-žilnih bolezni in njenih zapletov.            </dc:description><dc:publisher>[H. Hostar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-06-18 00:07:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>36613</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.127-005.8</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1836708</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZVOOX5L8</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
