<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>GENOTIPIZACIJA VKORC1, CYP4F2, CYP2C9 NA VZORCU SPLOŠNE POPULACIJE</dc:title><dc:creator>Mihalič,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Glaser,	Marjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stangler Herodež,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>alelno specifična verižna reakcija s polimerazo</dc:subject><dc:subject>VKORC1</dc:subject><dc:subject>CYP29</dc:subject><dc:subject>CYP4F2</dc:subject><dc:subject>SNP</dc:subject><dc:subject>varfarin</dc:subject><dc:subject>vitamin K</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je določiti genotipe specifičnih enonukleotidnih polimorfizmov tarčnih genov, ki so odgovorni za višji ali nižji začetni odmerek varfarina. To so VKORC1-1639G&gt;A, CYP2C92-430C&gt;T, CYP2C93-1075A&gt;C, CYP4F2-132C&gt;T. Varfarin je učinkovina, oralni antikoagulant, ki se predpisuje bolnikom z pljučno embolijo, globoko vensko trombozo, tromboembolijo. Varfarinska terapija zahteva veliki nadzor nad pravilnim odmerkom varfarina, zdravljenje je dolgotrajno in ima neželene stranske učinke kot so krvavitve. Na optimalni odmerek varfarina v kar 40% vplivajo genetski dejavniki, zato je smiselna genotipizacija omenjenih tarčnih genov. Uporabili smo alelno specifično verižno reakcijo s polimerazo in nato gelsko elektroforezo. Metoda je hitra, enostavna, ekonomsko učinkovita.Rezultati diplomske naloge kažejo, da je 87% ljudi takšnih pri katerih lahko pričakujemo po zauzetju normalnega odmerka varfarina pretiran odziv.                        </dc:description><dc:publisher>[L. Mihalič]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-07-02 23:51:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>36832</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 577.112.38+575.17(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4436031</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:D4ISSV8J</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
