<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OSVEŠČENOST LJUDI O DEJAVNIKIH  TVEGANJA ZA NASTANEK KORONARNE  BOLEZNI</dc:title><dc:creator>Kukovec,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hojs,	Radovan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štiglic,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bolezni srca in ožilja</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>koronarna bolezen</dc:subject><dc:subject>osveščenost 
ljudi</dc:subject><dc:subject>primarna preventivna dejavnost</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja</dc:subject><dc:description>Bolezni  srca  in  žilja  (BSŽ) predstavljajo  v  svetu  enega  od  največjih  javnozdravstvenih 
problemov. V Evropi povzročijo BSŽ skoraj polovico vseh primerov smrti, kar predstavlja 
1,9 milijonov smrti v državah  Evropske  unije.  Kljub  temu  da  se  umrljivost  postopoma 
zmanjšuje  v  vseh  razvitih  državah  sveta,  obstajajo  BSŽ  najpogostejši  vzrok  smrti  in 
poglavitni vzrok invalidnosti ter zmanjšane kakovosti življenja prebivalstva (Fras, 2009, str 
13). 
V  Sloveniji  predstavljajo  BSŽ  kar 38%  vseh vzrokov  smrti,  kar je podobno  povprečju 
drugod  v  razvitem  svetu.  Pregled  umrljivosti  zaradi  teh  bolezni  po  različnih  regijah 
Slovenije kaže, da jih je pomembno več v jugovzhodni Sloveniji (Fras, 2009, str. 13 - 26). 
Raziskovalna  metodologija.  V  raziskavi  je  bila  uporabljena  kvantitativna  deskriptivna 
metoda raziskovanja. Za raziskavo je  bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 35 
vprašanj zaprtega tipa. Podatki so bili statistično obdelani s pomočjo programa Microsoft 
Excel.  
Rezultati. Pridobljeni rezultati so bili presenetljivi, saj smo eno hipotezo potrdili, drugo pa 
ovrgli. Na postavljeno raziskovalno vprašanje pa smo dobili odgovor, da je  med ljudmi 
prisotna  slaba  osveščenost  in  nepoznavanje  bolezni,  kar  bi  lahko  bil  eden  izmed 
dejavnikov tveganja za večjo pojavnost bolezni. 
Sklep. Z  dobrim  poznavanjem dejavnikov  tveganja  in z večjo osveščenostjo ljudi o tej 
bolezni lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi, pri čemer so nam raziskave v 
veliko pomoč.            </dc:description><dc:publisher>[M. Kukovec]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-07-08 17:49:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>36890</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.1</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1823652</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:TVITSRD3</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
