<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>BIKONTINUIRNI POROZNI POLIMERI NA OSNOVI ZAMREŽENIH POLI(STIRENOV) IN POLI(N-IZOPROPILAKRILAMIDA)</dc:title><dc:creator>Bukovšek,	Sandi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>monolit</dc:subject><dc:subject>emulzija z visokim deležem notranje faze</dc:subject><dc:subject>stiren</dc:subject><dc:subject>DVB</dc:subject><dc:subject>polimerizacija</dc:subject><dc:subject>porozen material</dc:subject><dc:subject>poliHIPE</dc:subject><dc:subject>N-izopropilakrilamid</dc:subject><dc:subject>poli-NIPAAm</dc:subject><dc:description>Porozne polimerne materiale, ki jih pripravljamo iz emulzij, ki vsebujejo visok delež notranje faze, imenujemo poliHIPE materiali. Zaradi odprte celične strukture so visoko porozni (tudi do 99 %). Uporabni so na različnih področjih, kjer rabimo veliko površino, glede na malo maso materiala, kot npr. pri filtrih za razna filtriranja, za molekularne separacije in sinteze ali kot nosilce v katalizi in v biotkivnem inženiringu.

Predmet mojega diplomskega dela je bila priprava bikontinuirnih poroznih polimerov na osnovi poli(stirenov) in poli(N-izopropilakrilamida). Monomeri so bili prisotni v organski kot v vodni fazi emulzij. PoliHIPE materiali so v organski fazi vsebovali monomer stiren in zamreževalec divinilbenzen, ki sta tvorila hidrofoben skelet. Odprto strukturo celic materiala smo napolnili s hidrofilnim gelom iz poli-NIPAAm-a, ki smo ga zamrežili z MBA. Tako pripravljene bikontinuirne porozne polimere smo testirali s pretokom raztopine skozi monolitni material. Ker je poli-NIPAAm temperaturno odziven material, se je le-ta ob spremembi temperature pretočnega medija odzval. Odziv je bil nabrekanje ali skrčenje materiala v notranjosti por, kar je vplivalo na pretok raztopine in pritisk v koloni.

Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo določili morfologijo monolitnih materialov in s tem potrdili njihovo poroznost. Z infrardečo spektroskopijo smo preverili kemijsko strukturo monolitov. Monolitom smo izmerili povratni tlak s pomočjo HPLC črpalke.            </dc:description><dc:publisher>[S. Bukovšek]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-07-30 17:29:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>37034</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 547.1.057:678.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16682006</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:HG6DX9O3</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
