<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Etične dimenzije mamografije in problem sevalne obremenjenosti</dc:title><dc:creator>Sotlar,	Melita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Borstner,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mamografija</dc:subject><dc:subject>rak dojke</dc:subject><dc:subject>povprečna žlezna doza</dc:subject><dc:subject>etiška načela</dc:subject><dc:subject>kodeksi</dc:subject><dc:subject>pravice</dc:subject><dc:description>Sodobni razvoj medicine nenehno prinaša nova odkritja, nove tehnologije, posege, uspehe, neuspehe in seveda tveganja. V medicini se izvajajo nove preiskave za zgodnje odkrivanje bolezni, preprečevanje bolezni in uspešno zdravljenje. Med najpogostejšimi boleznimi je pri ženskah še vedno na prvem mestu rak. Incidenca raka dojke v Sloveniji narašča in je najpogostejša zvrst raka pri ženskah v Sloveniji. Mamografija je trenutno najboljša metoda za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Zaradi povečanega števila mamografij, še posebno po uvedbi organiziranega, sistematičnega zgodnjega odkrivanja raka dojk (presejanja) v Sloveniji, moramo nameniti več pozornosti sevanju in dozi na dojko. Pri mamografiji je tkivo dojke izpostavljeno ionizirajočemu sevanju, s čimer tvegamo nastanek radiogenega raka. Doza pri mamografiji se izraža s povprečno žlezno dozo na dojko. Opisali smo način izračuna povprečne žlezne doze, kolikšna je doza sevanja na dojko in kakšno je tveganje za nastanek radiogenega raka. Določili smo absolutno oceno tveganja in ocenili, koliko novo nastalih rakov smo povzročili z ionizirajočim sevanjem.
Glede na to, da pomen etike v zdravstvu vseskozi narašča in je osnova za etično razmišljanje in odločanje v dilemah, ki se pojavljajo v vsakodnevni praksi, smo v nalogi izpostavili pomembnost (I) etičnih načel, in sicer načela avtonomije, neškodovanja, dobronamernosti in pravičnosti (II), ugotavljali smo njihovo upoštevanje na področju sevalne obremenjenosti (III), preučili kodeksa etike, in sicer Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in Kodeks etike radioloških inženirjev in (IV) ugotavljali, ali si posamezna načela, ki so zapisana v kodeksih, nasprotujejo oziroma so v koliziji. Razen kršenja načel smo upoštevali tudi Zakon o pacientovih pravicah, ki za vse primere zdravstvene oskrbe predpisuje standarde primernosti, kakovosti in varnosti.            </dc:description><dc:publisher>[M. Sotlar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-09 10:20:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37088</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 17:618.19-073.7</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1829540</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VQ6DFVWQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
