<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pranje denarja v zavarovalnicah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Bratuž,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lamberger,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zavarovalništvo</dc:subject><dc:subject>zavarovalnice</dc:subject><dc:subject>pranje denarja</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Če želijo storilci denar, ki so ga pridobili na ilegalen način obdržati, ga morajo oprati, to se pravi prikriti njegov pravi izvor. Da to storijo obstajajo različne metode in tehnike, ki se imenujejo pranje denarja. 
Pranje denarja se hitro širi in je mednarodni problem. Sodelovanje med državami in poznavanje tega problema lahko pripelje do učinkovitega odkrivanja in preprečevanja pranja denarja, saj nobena država ni imuna na ta problem. Za zaščito finančnega, pravosodnega in gospodarskega sistema države je potrebno nenehno razvijati, nadgrajevati in urejati zakone, ki to prepovedujejo in imajo kazenske sankcije, le-te pa je potrebno tudi uspešno izvajati. 
Nastajale so različne konvencije in predpisi v okviru Organizacije združenih narodov,  direktive Evropske unije, priporočila Projektne skupine za finančno ukrepanje FATF. Svet Evrope je postal prva mednarodna organizacija, ki je namenila veliko pozornost prav pranju denarja. Tudi Slovenija je ogrožena in zato je uvedla številne ukrepe proti kaznivemu dejanju pranja denarja. Pranje denarja je opredeljeno v kazenskem zakoniku. Pomemben je tudi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. 
Storilci iščejo vedno nove rešitve, zato tudi zavarovalnice postajajo ena od rešitev za pralce denarja. Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in Agencija za zavarovalni nadzor sta dve instituciji, ki izvajajo ukrepe proti pranju denarja v zavarovalnicah. V nadaljevanju diplomske naloge so opisane obvezne naloge, ki jih morajo izvajati zavarovalnice in posredniki za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. 
Urad za preprečevanje pranja denarja je zabeležil  sedem gotovinskih transakcij nad 30.000 EUR v obdobju od leta 2004 do 2009 in dve sumljivi transakciji v istem obdobju. Tako lahko sklepamo, da se pranje denarja pojavlja v slovenskih zavarovalnicah.
Zavedamo se, da je tema zelo občutljiva. Na vprašanje, kakšne ukrepe izvajajo zavarovalnice za preprečevanje pranja denarje, smo dobili odgovor od Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d.      </dc:description><dc:publisher>T. Bratuž]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-17 11:25:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37158</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.3/.7:368</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2536938</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:BQ2VBPMA</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
