STAVBNA PRAVICA V TEORIJI IN PRAKSIStrmčnik, Miha (Avtor) Vrenčur, Renato (Mentor) Stavbna pravicanepremičninazgradbaprenehanje stavbne pravicenastanek stavbne pravicezemljiška knjiga.Stavbna pravica je bila v slovenski pravni red uvedena 1. januarja 2003, ko je pričel veljati temeljni predpis na področju stvarnega prava pri nas, Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ) . Je sorazmerno nova stvarna pravica, ki pa jo je slovenska praksa že pričela uporabljati, vendar menim, da potencial stavbne pravice ni dovolj izkoriščen. Bistvena prednost stavbne pravice je ta, da omogoča izjemo od sicer temeljnega načela, načela enotnosti zemljišča in objekta (»superficies solo cedit«), kar omogoča lastništvo zgradbe, brez lastništva zemljišča. Stavbna pravica lahko nastane na podlagi enostranskega ali dvostranskega pravnega posla, kar bom podrobneje preučeval v nadaljevanju. Bolj kompleksno pa je urejeno njeno prenehanje, saj lahko preneha po redni poti z iztekom časa in tudi predčasno, poleg tega pa nanjo, tako kot na ostale stvarne pravice vplivata tako zaznamba stečaja kot zaznamba izvršbe, katerih učinki so precej kompeksni in jih bom skušal pojasniti. S sprejemom novele Zakona o zemljiški knjigi (ZZK – 1C), ki je stopila v veljajo 5. aprila 2011 je bila uvedena popolna informatizacija zemljiške knjige, kar vpliva tudi na drugačno vpisovanje stavbne pravice v zemljiški knjigo. V diplomskem delu se bom omejil predvsem na nastanek in prenehanje stavbne pravice, prikaz njenih številnih prednosti, poskušal bom podati predlog kako spodbuditi pogostejšo uporabo stavbne pravice v praksi. Nadalje bom prikazal njeno vpisovanje v elektronsko zemljiško knjigo in na kratko predstavil ureditev stavbne pravice v Nemčiji in Avstriji, od koder tudi izvira. [M. Strmčnik]20122012-08-21 13:57:52Diplomsko delo37213UDK: 34(043.2)COBISS_ID: 4407851NUK URN: URN:SI:UM:DK:7ECPLDAIsl