<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>HIŠNA IN LEDINSKA IMENA V PERTOČI IN NA ROPOČI</dc:title><dc:creator>Banfi,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koletnik,	Mihaela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dialektologija</dc:subject><dc:subject>naselji Pertoča in Ropoča</dc:subject><dc:subject>panonska narečna skupina</dc:subject><dc:subject>goričko podnarečje</dc:subject><dc:subject>ledinska imena</dc:subject><dc:subject>hišna imena</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu z naslovom Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči so zbrana hišna in ledinska imena obeh zaselkov, ki ležita v Občini Rogašovci, na zahodnem delu Goričkega. Na tem območju se govori goričko podnarečje, ki spada v prekmursko narečno skupino. Goričko podnarečje ne pozna tonemskih nasprotij, pri čemer je naglas jačinski, dolg ali kratek. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledijo opis kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek. Temu za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi; le-temu pri nekaterih hišnih imenih sledi kratka razlaga lastnika domačije o izvoru imena. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Pleteršnikov slovar (Plet.), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ).

Tako hišna kakor tudi ledinska imena so del naše bogate kulturne dediščine in predstavljajo bogastvo zahodnega dela Goričkega. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, človekovo preteklo dejavnost in navezanost prebivalcev na domačo zemljo in okolje. Imena so številna, raznolika, nekatera tudi šaljiva. Posebej pomembno pa je to, da jih domačini še vedno uporabljajo in prenašajo iz roda v rod. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanizmov in madžarizmov.            </dc:description><dc:publisher>[N. Banfi]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-23 21:49:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>37276</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6'282.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19361800</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:YKUNUBM2</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
