<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRIZNANJE KRIVDE V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM KAZENSKEM POSTOPKU</dc:title><dc:creator>Venišnik,	Tine	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>konsenzualnost</dc:subject><dc:subject>konsenzualni postopki</dc:subject><dc:subject>akuzatornost</dc:subject><dc:subject>adversarnost</dc:subject><dc:subject>priznanje krivde</dc:subject><dc:subject>plea bargaining</dc:subject><dc:subject>temelja načela kazenskega postopka</dc:subject><dc:subject>hrvaški kazenski postopek.</dc:subject><dc:description>Predmet preučevanja diplomske naloge je ureditev kazenskega postopka, kot ga uvaja novela ZKP-K, sprejeta novembra 2011, ki predstavlja pomemben korak v dosedanjem postopnem reformiranju slovenskega kazenskega postopka. Ta poteka v smeri od tradicionalnega kontinentalnega modela do sodobnejših modelov, ki se različno imenujejo: participativni, konsenzualni, pogajalski in tudi adversarni. 

Nova ureditev prinaša nekatere nove institute, ki omogočajo, da se kazenski postopek hitreje konča, v ospredju teh institutov pa je obdolženčevo priznanje krivde kot ključni element, od katerega je odvisen izid konkretnega postopka. Največ pozornosti je namenjeno institutu pogajanja o krivdi, znamenitemu plea bargaining-u, ki je znan iz Združenih držav Amerike. 

S prevzemanjem rešitev, ki izvirajo iz  anglo-ameriške pravne tradicije dobiva obdolženčevo priznanje krivde drugačen pomen, kot ga je imelo do sedaj in vzporedno s tem gre  tudi za drugačen koncept razumevanja kazenskega postopka v našem pravnem sistemu, ki je nezdružljiv z nekaterimi tradicionalnimi načeli kontinentalnega kazenskega postopka.

V tem diplomskem delu je zato podana analiza ureditve novih institutov z vidika tradicionalnih kontinentalnih načel kazenskega postopka in posledično ugotovitve o  posameznih odstopanjih. Delo govori tudi o samem fenomenu priznanja krivde in o tem, kakšen pomen ter posledice slednje dobiva po novi zakonski ureditvi.

Prav tako je predmet preučevanja ureditev hrvaškega kazenskega postopka, v katerega so bili podobni instituti, kot jih uvaja novela ZKP-K, uvedeni že leta 2008. Pri tem gre za primerjavo ureditev obeh držav, ugotavljanje podobnosti in razlik ter podajanje morebitnih predlogov za spremembo ureditve.            </dc:description><dc:publisher>[T. Venišnik]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-26 19:49:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>37307</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4429099</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:WROCBQV1</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
