INSTITUCIONALNI IN FUNKCIONALNI VIDIKI NEODVISNOSTI DRŽAVNEGA TOŽILSTVAČandić, Muharem (Avtor) Dežman, Zlatan (Mentor) Državno tožilstvopravna državadelitev oblastipravosodjehierarhična organizacijafunkcija pregonapolitika pregonaDiplomsko delo obravnava najpomembnejša vprašanja institucionalne in funkcionalne neodvisnosti Državnega tožilstva Republike Slovenije, ki je kot del pravosodja samostojen državni organ. Njegova glavna funkcija je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, ki ga izvajajo državni tožilci, zato je neodvisnost tega državnega organa pomembna za zagotovitev neodvisnosti sodstva in vzpostavitev pravne države. Umestitev državnega tožilstva v okvir izvršilne veje oblasti je na prvi pogled lahko sporna, vendar je takšna umestitev tudi normalna z vidika razmejevanja vlog državnega tožilca in sodnika v postopku. Nikakor pa takšna umestitev državnega tožilstva ne sme pomeniti političnega vpliva na delo državnih tožilcev. Vprašanja, ki so pomembna za delo državnih tožilstev, je pri nas sprva urejal Zakon o državnem tožilstvu iz leta 1994, ki je priznal velik pomen neodvisnosti državnih tožilstev, zato je položaj državnih tožilcev v mnogih pogledih izenačil z položajem sodnikov. Leta 2011 je bil, s ciljem po zagotovitvi večje samostojnosti in učinkovitejše organizacije dela državnega tožilstva, sprejet nov Zakon o državnem tožilstvu, ki prinaša nekatere organizacijske spremembe in posamezne ključne rešitve na področju samostojnosti državnih tožilcev, vendar zakon kljub vzpostavitvi ustreznih mehanizmov ne izpelje v celoti rešitev, za katere je dana podlaga, zaradi česar zakon v posameznih delih zaradi nepopolnih rešitev deluje nekonsistentno, hkrati pa na nekaterih mestih še vedno dopušča možnost, da pride do nedopustnih posegov politike v delo državnih tožilcev. [M. Čandić]20122012-08-26 21:38:28Diplomsko delo37311UDK: 34(043.2)COBISS_ID: 4406827NUK URN: URN:SI:UM:DK:IXJVJ5DHsl