<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mladostniki in spolnost</dc:title><dc:creator>Horvat,	Doris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gönc,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>spolnost</dc:subject><dc:subject>kontracepcija</dc:subject><dc:subject>spolno prenosljive bolezni</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Mladostniško obdobje je obdobje priložnosti in tveganja, še posebej tveganja, ki je povezano s spolno dejavnostjo in njenimi neželenimi posledicami. Vsako leto stopajo v pubertetno obdobje vedno nove generacije mladostnikov, zato mora biti varovanje reproduktivnega zdravja mladostnikov naša neprestana prednostna naloga. Raziskave kažejo, ne samo na pomanjkljivost, temveč predvsem na odsotnost odprte komunikacije o spolnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost mladostnikov o zdravem spolnem življenju in ustrezni zaščiti, ugotoviti kakšno vlogo imajo pri tem starši, šola in zdravstveni delavci,  z raziskavo ugotoviti kakšna je starostna meja, ko postanejo mladostniki  spolno aktivni, ter koliko so informirani o zdravem spolnem življenju in ustrezni zaščiti.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev podatkov  pa anonimen anketni vprašalnik, ki je vseboval 23 vprašanj zaprtega tipa. Sodelovalo je 49 dijakinj in dijakov  Srednje zdravstvene šole  Murska Sobota, v razmerju 34:15.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se mladostniki v prvi spolni odnos spuščajo dokaj hitro, poznavanje spolno prenosljivih bolezni je dobro, ter da so nasplošno dobro informirani o uporabi ustrezne kontracepcije, vendar pa so mnenja, da bi tako šola kot zdravstveni delavci morali več delati na tem, da bi mladostnike poučevali in informirali o zdravi spolnosti. 
Sklep: Mladostniki  o spolnosti slišijo veliko,predvsem preko medijev, spleta in vrstnikov Premalo pa jih o zdravi spolnosti informirajo starši, šola in zdravstvene ustanove. Zato je potrebno več vzgojnoizobraževalnega dela na tem področju.            </dc:description><dc:publisher>[D. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-27 13:29:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37328</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.88</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1840804</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:OUWIFXXL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
