<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA NEKATERE PARAMETRE KAKOVOSTI TAL</dc:title><dc:creator>Bavec,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnik,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Muršec,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kakovost tal / pridelovalni sistemi / organska snov</dc:subject><dc:description>V letu 2010 smo preučevali vpliv pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki in biodinamični) na nekatere parametre kakovosti tal: volumska gostota (δvol) in poroznost tal (P), električna prevodnost (EP), pH tal, organski ogljik (Corg), vsebnost rastlinam dostopnega kalija in fosforja (K2O, P2O5), mineralni dušik (Nmin), skupni dušik po Kjeldahlu (Ncel), C:N razmerje (C/N) in število ter masa deževnikov. V poskus smo vključili dve poljščini: oljne buče sorte 'Gleisdorfer Ölkurbis' in ozimno pšenico sorto 'Antonius'. V triletnem poskusu smo ugotovili, da imajo predhodne poljščine statistično značilen vpliv na več parametrov kakovosti tal kot pridelovalni sistemi.  Poljščine vplivajo na organski ogljik, K2O, skupni dušik, C/N razmerje ter maso in število deževnikov. Medtem ko pridelovalni sistemi vplivajo na pH tal in organski ogljik (Corg). Najvišja pH vrednost (5,89) in največja vsebnost Corg (1,47 %) je bila izmerjena pri ekološkem pridelovalnem sistemu, najnižja pH vrednost (5,66) in najmanjša vsebnost Corg (1,28 %) pa pri integrirani pridelavi . Ugotovili smo močno korelacijsko povezavo med skupnim N in organskim C (r=0,7137 ter med  maso in številom deževnikov (r= 0,7205).            </dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-28 10:48:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>37355</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:CUTCV6NU</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
