<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>SLOVENSKI DAVČNI SISTEM S POUDARKOM NA DDV</dc:title><dc:creator>Nedelko,	Marjeta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davek</dc:subject><dc:subject>davčna osnova</dc:subject><dc:subject>davčna stopnja</dc:subject><dc:subject>davčna stopnja</dc:subject><dc:subject>davčna olajšava</dc:subject><dc:subject>davčni register</dc:subject><dc:subject>davčna številka</dc:subject><dc:subject>dohodnina</dc:subject><dc:subject>davek na dodano vrednost</dc:subject><dc:subject>Slovenija.</dc:subject><dc:description>Država že skozi vso zgodovino pobira različne davke, ki jih spreminja in dopolnjuje. Potrebni so za nemoteno delovanje javnega sektorja. Če so davki prenizki oziroma prihaja do prevelikega trošenja javnega sektorja, prihaja do sprememb oziroma reform v zvezi z davki. To se zelo jasno kaže v trenutnem dogajanju v Republiki Sloveniji. V državni blagajni prihaja do primanjkljaja, zato bi radi znižali stroške državnih izdatkov, povišati pa želijo tudi davke, da bi zmanjšali primanjkljaj.
Davek na dodano vrednost se je preoblikoval iz prometnega davka, kar so zahtevale države članice, kot pogoj vstopa v Evropsko unijo. Kasneje so ga obnavljali in posodabljali, kar pa se še vedno dogaja in verjetno se bo tudi v prihodnosti še kaj spremenilo.            </dc:description><dc:publisher>[M. Nedelko]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-08-28 17:31:49</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>37367</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.22</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11208220</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IWSBEXUU</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
